Ameriške predsedniške volitve - vse, kar moraš vedeti

Ameriške predsedniške volitve so vedno v središču svetovne pozornosti, saj igrajo ZDA ključno vlogo v mednarodni politiki. Naslednje predsedniške volitve v ZDA bodo potekale v torek, 5. novembra 2024. Na teh volitvah bodo Američani izvolili predsednika in podpredsednika za naslednja štiri leta. Rezultate predsedniških volitev v ZDA z negotovostjo pričakujemo tudi v Evropi. Poleg predsedniških volitev bodo 5. novembra potekale tudi volitve za vse sedeže v predstavniškem domu ZDA, za 34 sedežev v senatu ter za več guvernerjev in državnih zakonodajnih teles.

Z ameriškimi volitvami za vogalom je pomembno, da razumemo, kako ta sistem deluje, saj ima ameriški predsednik oz. predsednica velik vpliv tudi na svetovno dogajanje. V tem članku smo razložile ključne elemente predsedniških volitev v ZDA, od njihove zgodovine do načina glasovanja, kar ti bo pomagalo bolje razumeti celoten proces. Prav tako smo predstavile ključna stališča obeh kandidatov.

Kratek pregled zgodovine

Zgodovina ameriških političnih strank in volitev sega v same začetke države, ko so se oblikovale prve stranke kot odgovor na različne vizije prihodnosti ZDA. Prva politična stranka je bila Federalistična stranka, ki je podpirala močno zvezno vlado (vlada, katere oblast in moč sta skoncentrirani na nacionalni - zvezni - ravni in nista razpršeni med posamezne države). Kmalu ji je sledila Demokratično-republikanska stranka Thomasa Jeffersona, ki je zagovarjala večjo avtonomijo držav in omejeno zvezno vlado. Sčasoma so se te stranke preoblikovale v današnje Demokratsko in Republikansko stranko, ki že več kot stoletje dominirata v ameriški politiki.

Volilni sistem v ZDA se je skozi leta razvijal, predvsem kot odziv na politične in družbene spremembe. Sprva je bilo glasovanje omejeno na premožne bele moške, vendar so skozi boje za državljanske pravice pridobile volilno pravico tudi druge skupine, vključno z Afroameričani, ženskami in mlajšimi volivci. Volilni kolegij, ki ga je ustanovila ustava iz leta 1787, ostaja osrednji del volilnega sistema, čeprav je bil večkrat kritiziran zaradi pomanjkljive demokratičnosti in kompleksnosti .

V zgodnjih fazah ameriške zgodovine ni bilo močnih političnih strank, saj so mnogi ustanovni očetje države menili, da bi stranke lahko razdvojile narod. Kljub temu so stranke postale ključni del političnega življenja, saj so strankarske strukture omogočile organizacijo volilnih kampanj in mobilizacijo volivcev. V začetku 19. stoletja so stranke postale bolj institucionalizirane, kar je pripeljalo do razvoja sodobnega dvostrankarskega sistema.

Volilna pravila in volilni kolegij

Ko Američani glasujejo na predsedniških volitvah, v resnici ne glasujejo neposredno za predsednika, temveč za skupino elektorjev (volilni kolegij), ki so zavezani podpreti določenega kandidata in nato formalno izberejo predsednika. Vsaka zvezna država ima določeno število elektorskih glasov glede na število svojih predstavnikov v kongresu (2 senatorja na državo ter dodatno število predstavnikov glede na velikost prebivalstva). Skupno število elektorskih glasov za celotne ZDA je 538, kandidat pa potrebuje večino (270), da zmaga. Zmagovalec vsake države - z izjemo Maina in Nebraske - je upravičen do vseh elektorskih glasov te države. Največ elektorjev imajo največje države, kot so Kalifornija (54), Teksas (40) in Florida (30) ter New York (28). Wyoming ima je po drugi strani le tri.

Ena od ključnih značilnosti tega sistema je "the winner takes it all," kar pomeni, da kandidat, ki zmaga v določeni državi, dobi vse elektorske glasove te države (razen v Maineu in Nebraski, kjer se glasovi delno delijo). Elektorski sistem so si ustanovni očetje ZDA zamislili kot varovalko pred prihodom nevarnih populistov na oblast. Elektorji so načeloma neodvisni in lahko svoj glas oddajo komurkoli. Več držav je sicer sprejelo zakone, ki jim to onemogočajo. Demokrati si želijo elektorski sistem ukiniti, saj sta leta 2000 in leta 2016 njihova predsedniška kandidata Al Gore ter Hillary Clinton dobila veliko več glasov vseh volivcev, ampak zaradi sistema vseeno izgubila. Gore je dobil okrog pol milijona glasov več od Georgea Busha mlajšega, Clinton pa skoraj tri milijone več od Trumpa.

Do konca julija je bilo v ZDA registriranih 162 milijonov volivcev. Volilna pravila pa se razlikujejo od države do države. Nekatere zvezne države dovoljujejo udeležbo na volitvah nekdanjim obsojencem za kazniva dejanja, številne pa še vedno ne. Zaporniki lahko volijo le v Mainu in Vermontu, drugje so jim volilno pravico odvzeli. Okrog tri četrtine od skupaj 50 zveznih držav ZDA ob oddaji glasu zahteva identifikacijski dokument. Volijo lahko samo državljani, čeprav republikanci od Trumpovega poraza leta 2020 širijo teorijo zarote, da demokrati spravljajo na volišča tudi ljudi brez ameriškega državljanstva. Od časa pandemije koronavirusa vse več držav omogoča volitve po pošti in - zaradi dolgih vrst pred volišči v preteklosti - predčasno glasovanje. Demokrati so leta 2020 večinoma upoštevali ukrepe za zajezitev pandemije in so se v veliko večjem številu udeležili volitev po pošti.

Kandidata 2024: Donald Trump in Kamala Harris

Letošnje predsedniške volitve v ZDA prinašajo dvoboj med republikancem Donaldom Trumpom, ki si želi vrnitve v Belo hišo, in demokratko Kamalo Harris, ki bi postala prva ženska predsednica ZDA (se pa je v zgodovino že zapisala kot prva podpredsednica ZDA).

Politični slog in prioritete

Kandidata se razlikujeta tako v političnem slogu kot v ključnih temah. Trump se osredotoča na gospodarstvo, kjer mu nekateri volivci bolj zaupajo, saj se številni Američani spominjajo gospodarske rasti pod njegovim prejšnjim mandatom. Poleg tega poudarja vprašanje priseljevanja, saj obljublja nadaljevanje gradnje zidu na meji z Mehiko, množične deportacije nezakonitih priseljencev in zaščito ameriškega trga pred tujimi vplivi. Na zunanjem področju ima bližnje odnose z Rusijo in obljublja hitro rešitev vojne v Ukrajini, kar pa bi lahko imelo posledice za podporo Kijevu. Trump napoveduje tudi izgon milijonov nezakonitih priseljencev, nadaljevanje gradnje zidu na meji z Mehiko, lažje odpuščanje zveznih uslužbencev, konec zveznih ugodnosti za pripadnike skupnosti LGBTQ in podobno. S Trumpom se bo v uradno ameriško politiko vrnilo tudi zanikanje podnebnih sprememb, ZDA pa bodo odstopile od pobud za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Harris, na drugi strani, v ospredje postavlja pravico do splava, ki je postala pereče vprašanje po razveljavitvi zvezne pravice do splava s strani vrhovnega sodišča leta 2022. Zavzema se za dostopnejše zdravstveno varstvo in stanovanja za mlade družine. Na področju zunanje politike ima Harris podoben pristop kot aktualna administracija, vključno s podporo Ukrajini. Harris poudarja, da so demokrati in republikanci imeli v kongresu pripravljen zakon, ki bi uredil razmere na meji, vendar je Trump svoje poslance prepričal, naj ga torpedirajo, ker je želel ohraniti pomembno politično vprašanje pred volitvami.

Gospodarska politika

Trump zagovarja znižanje davkov za premožne in korporacije, kar vidi kot ključni element za gospodarsko rast in nove investicije. Trdi, da bodo nižji davki vodili do novih delovnih mest in da bodo spodbudili gospodarsko aktivnost. V prejšnjem mandatu je to strategijo že uveljavljal s pomočjo zakona o davčnih olajšavah in delovnih mestih iz leta 2017, ki je znatno znižal davke za podjetja in premožne posameznike. Kljub nekaterim pozitivnim učinkom na gospodarsko rast pa kritiki opozarjajo, da so največ pridobile višje dohodkovne skupine, medtem ko dolgoročne koristi za srednji sloj niso bile enakomerno porazdeljene. Poleg tega je Trump ugotovil, da je tako imenovana reforma obamacare postala popularna in ne napoveduje več poskusov za njeno ukinitev kot v prvem mandatu.

Harris zagovarja bolj progresivno davčno politiko, ki vključuje višje davke za bogate posameznike in velike korporacije. Njeno stališče temelji na ideji, da so tisti z višjimi dohodki dolžni prispevati več za skupno dobro in za financiranje socialnih programov, ki koristijo večini prebivalstva. Olajšave za srednji in nižji sloj bi bile namenjene zmanjšanju dohodkovnih neenakosti in zagotavljanju večje finančne stabilnosti za te skupine. Poleg tega Harris obljublja nadaljnjo podporo reformi zdravstvenega sistema Obamacare, ki jo vidi kot ključni instrument za dostopno zdravstveno varstvo, zlasti za Američane z nizkimi in srednjimi prihodki.

Volilna kampanja in strategije

Predsedniške kampanje so v ZDA zelo napete in se pogosto osredotočajo na t. i. "swing states" ali "nihajoče države", kjer je izid negotov. Te države dobijo največ pozornosti, saj od njih velikokrat zavisi, kdo bo zmagal na volitvah. Tako se kandidati pogosto osredotočajo na te zvezne države, medtem ko zvezne države, kjer imajo kandidati jasno prednost, dobijo manj pozornosti. Med kampanjo kandidati uporabljajo različne taktike, da bi pridobili glasove. Med njimi so televizijski oglasi, politični shodi, debate in vse bolj tudi družbena omrežja, kjer poskušajo kandidati neposredno nagovoriti volivce in mobilizirati svoje privržence. Volilna udeležba v ZDA ni tako visoka kot v nekaterih drugih demokratičnih državah. V zadnjih desetletjih se je gibala med 50 in 60 odstotki, odvisno od vrste volitev (predsedniške volitve pritegnejo več volivcev kot ostale volitve).

Odločilne države: ključne točke za Harrisovo in Trumpa

Letošnje predsedniške volitve bodo odločilne v sedmih ključnih "nihajočih državah" – Pensilvaniji, Michiganu, Wisconsinu, Georgii, Arizoni, Nevadi in Severni Karolini. Te države, kjer se podpora republikancem in demokratom tesno prepleta, običajno odločajo o izidu volitev. Za Harrisovo je ključnega pomena ohranitev podpore v tako imenovanem modrem oziroma demokratskem zidu treh tradicionalno demokratskih držav – Pensilvanije, Michigana in Wisconsina. Te države so bile leta 2016 ključne za Trumpovo presenetljivo zmago, ko jih je z minimalno razliko osvojil. Biden je leta 2020 te države ponovno osvojil za demokrate, Harrisova pa jih mora letos obdržati, če želi doseči zmago. V Michiganu se Harrisova sooča s posebnim izzivom pri volivcih arabskega rodu, ki v državi že dolgo predstavljajo pomembno skupnost. Zaradi trenutne ameriške podpore Izraelu v konfliktih na Bližnjem vzhodu so nekateri arabsko-ameriški volivci v Michiganu manj naklonjeni demokratski stranki, kar lahko oslabi podporo Harrisovi.

Volitve za predstavniški dom, senat, guvernerje in državne zakonodajne veje

Poleg predsedniških volitev potekajo v ZDA istočasno tudi druge pomembne volitve. Natančneje, tokrat bodo Američani 5. novembra poleg predsednika ZDA volili še zvezne senatorje, člane predstavniškega doma zveznega kongresa, guvernerje zveznih držav, državne kongresnike, župane, mestne svetnike in druge državne ter lokalne uradnike, poleg tega bo v 41 državah potekalo 147 referendumov, še veliko več jih bo v lokalnih skupnostih.

Zvezni senat Združenih držav ima 100 članov s šestletnim mandatom. Tretjina članov je izvoljena vsaki dve leti. Predstavniški dom ima 435 članov z dvoletnim mandatom, tako da bodo letos, 5. novembra, na volitvah izbrali vseh 435 predstavnikov. V ZDA je 50 zveznih držav, vsako vodi guverner, izvoljen za štiriletni mandat. Tokrat bodo volitve za guvernerske položaje v 11 državah, volili pa bodo tudi devet namestnikov guvernerjev (ki niso nujno iz iste stranke kot guvernerji), deset pravosodnih ministrov in sedem državnih sekretarjev, ki so v posameznih državah predvsem zadolženi za izvedbo volitev.

Trenutno ima v zveznem senatu, kjer ima vsaka država dva predstavnika, večino demokratska stranka z 51 sedeži, republikanci pa imajo 49 sedežev. Volitve bodo letos potekale za 34 sedežev, pri čemer je 19 sedežev v rokah demokratov in deset v rokah republikancev. Štirje senatorji, ki bodo kandidirali za ponovno izvolitev, so uradno neodvisni, a v praksi podpirajo demokrate. Pri večini volitev so izidi pričakovani, toda za 12 sedežev bo boj izjemno tesen.

Republikanci trenutno zasedajo 27 guvernerskih položajev, demokrati pa 23. Na volitvah bodo 5. novembra odločali o položajih v osmih državah z republikanskimi guvernerji in treh z demokratskimi guvernerji. Na zakonodajni ravni imajo republikanci večino v 56 državnih zakonodajnih telesih, demokrati pa v 41. Volivci bodo letos odločali o več kot 13.000 sedežih v teh telesih ter številnih drugih lokalnih položajih. V 100 največjih ameriških mestih imajo demokrati večino s 63 župani, republikanci pa 26, ostali so neodvisni. Na volitvah bodo volivci izbirali 41 županov večjih mest.

Volivci bodo odločali tudi na 147 referendumih na ravni zveznih držav in več tisoč referendumih na lokalnih ravneh. Med državnimi referendumi jih bo 11 o pravici do splava, kjer ima večina Američanov podobno mnenje kot demokrati, ki pravico podpirajo. Po državah bodo potekali tudi referendumi o spremembah volilnih sistemov, kazenskem pravu, minimalnih plačah, legalizaciji marihuane in drugih vprašanjih, kot je na primer prepoved izkoriščanja zapornikov za prisilno slabo plačano delo.

M.L.