Vstopili smo v novo leto, vendar leto 2024 za sabo pušča sledi, ki se prenašajo tudi v leto 2025. Tako smo sestre tudi tokrat povzele ključno dogajanje minulega leta. Kakorkoli, seveda v eni objavi ni mogoče zaobjeti vsega. Če se še ti spomniš česa pomembnega, omeni to v komentarju. Sicer pa ti želimo veselo, uspešno, radostno in sproščeno novo leto. Pa da se ti uresničijo vse skrite želje! <3
Mimogrede, zelo priporočamo poslušanje dveh oddaj v okviru Studia ob 17.00: Slovenija v letu 2024 in Svet v letu 2024.
Referendumi in volitve v Evropski parlament
Minulo leto so zaznamovali številni premiki. Udeležili smo se treh posvetovalnih referendumov - o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o preferenčnem glasu in o rabi konoplje. Volivci so referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja podprli s 54,73 odstotka glasovi podprli referendum, proti jih je bilo 45,27 odstotka volivcev, za uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah se je na referendumu zavzelo 70,73 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 29,27 odstotka. Glede konoplje pa so se lahko volivci izjasnili na dveh referendumskih vprašanjih. Konoplji v medicinske namene so s trdno podporo namenili 66,59 odstotka glasov (proti jih je bilo 33,41 odstotka). Najtesnejši izidi pa so bili pri vprašanju o legalizaciji konoplje za omejeno osebno rabo. Slednja je namreč prejela le 51,51-odstotno podporo (proti je bilo 48,49 odstotka volivcev).
Omenjeni trije referendumi so potekali sočasno z volitvami v Evropski parlament. Evropa je izbrala svoje predstavnike v Evropskem parlamentu. Kljub temu, da na evropskem parketu ostaja Evropska ljudska stranka (EPP), katere vodilna kandidatka Ursula von der Leyen, skupaj s socialnimi demokrati (S&D; 135 mandatov) in liberalci (Renew; 83 mandatov) ohranja večino, smo na evropskem parketu lahko opazovali tudi vzpon skrajne desnice. Na primer, v Franciji je slavila skrajno desna stranka Nacionalni zbor, v Nemčiji pa je sicer slavila desnosredinska krščanska unija CDU/CSU, a je drugo mesto presenetljivo zasedla skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je prejela 16 mandatov. Tudi slovenski volilni upravičenci so večino mandatov podelili desnici. Štiri bruseljske stolčke bodo tako zasedali poslanci SDS (Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims in Zala Tomašič), dva poslanca Gibanja Svoboda (Irena Joveva in Marjan Šarec), po enega pa predstavnik Vesne (Vladimir Prebilič), SD (Matjaž Nemec) in NSi (Matej Tonin). Več o teh volitvah in slovenskih kandidatih najdeš tukaj.
Dodajmo še, da je Evropski parlament na julijskem ustanovnem zasedanju za svojo predsednico izvolil Roberto Metsolo, von der Leyen pa potrdil za drugi mandat na čelu Evropske komisije. Po potrditvi sestave nove 27-članske komisije, jo sestavlja 11 žensk, od tega štiri izvršne podpredsednice. Dva podpredsedniška položaja zasedata moška. 15 članov komisije prihaja iz EPP, pet iz Renew, štirje pa iz vrst S&D. Po enega komisarja imelata ECR in Domoljubi za Evropo (PfE), eden pa ne pripada nobeni od evropskih političnih družin. V komisiji je kar 21 novincev, med njimi tudi nekdanja slovenska diplomatka Marta Kos, ki je pristojna za področje širitve EU, vključno z nadaljnjo podporo Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo. Dodajmo še, da je Evropski parlament na julijskem ustanovnem zasedanju za svojo predsednico izvolil Roberto Metsolo, von der Leyen pa potrdil za drugi mandat na čelu Evropske komisije.
Med drugim pa je v minulem letu bilo govora tudi o posvetovalnem referendumu o izvedbi projekta drugega bloka krške nuklearke (Jek 2). Še februarja se je vseh pet parlamentarnih strank strinjalo, da bo v letu 2024 potekal tudi ta referendum. Vendar se je po objavi spornih političnih dogovarjanj glede drugega bloka nuklearke v Krškem politična elita nenadoma odločila za preklic novembrskega referenduma o drugem bloku (več o tem lahko prebereš tukaj). Kakorkoli, oktobra je Odbor DZ za infrastrukturo potrdil predlog odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta Jek 2 za 24. november.
Afere, novele, plačna reforma ...
Ena izmed najodmevnejših afer lanskega leta je bila afera glede nakupa sodne stavbe, ki je vodila v odstop pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan in generalnega sekretarja SD Klemen Žibert v februarju. Povzročila je tudi vihar v SD. Marca je nova pravosodna ministrica postala Andreja Katič, Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pa je izvedel preiskavo spornega nakupa stavbe, ki je odnesel Švarc Pipan. Isti mesec je Matjaž Han na čelu SD zamenjal Tanjo Fajon. Poleg tega omenimo še odstop ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh. Njen odstop je sledil večmesečnim očitkom o nepravilnostih pri nakupu 13.000 računalnikov ter o odsotnosti rezultatov je bila kaplja čez rob razkritje o ravnanju ob prehitri vožnji na službeni poti v Avstriji. S tem je premier Robert Golob sprejel že deveti odstop v svoji ministrski ekipi. Omenimo še, da je Iz SDS po 25 letih izstopil vidni član, poslanec stranke ter neodvisni kandidat na zadnjih predsedniških volitvah Anže Logar. Ustanovil je novo stranko - Demokrati.
Oktobra je Goloba, po obtožbah bivše notranje ministrice Tatjane Bobnar, policija kazensko ovadila, in sicer zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje. Odmevali pa sta tudi opozicijska interpelacija proti notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju ter vložitev zahteve za razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. Poslanska skupina SDS je vložila zahtevo za razrešitev Klakočar Zupančič. Očitali so ji ponavljajoče kršenje poslovnika DZ, ustave, zakonov in neprimernega vedenja. Podpise je prispevala tudi NSi. Slednja je s podporo poslancev SDS in treh nepovezanih poslancev vložila interpelacijo zoper Poklukarja. Med drugim so mu očitali neukrepanje ob ugotovitvi nepravilnosti pri imenovanju generalnega direktorja policije Senada Jušića.
Je pa vlada s predstavniki več kot 30 sindikatov javnega sektorja dosegla dogovor o plačni reformi. Kasneje v letu je DZ sprejel zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju v okviru 1,4 milijarde evrov vredne reforme plačnega sistema. Ta prinaša novo plačno lestvico s triodstotno razliko med plačnimi razredi namesto sedanje štiriodstotne, razmerje med najnižjim in najvišjim plačnim razredom pa je ena proti sedem. Nihče v javnem sektorju ne bo imel določene plače, nižje od minimalne, zakon določa tudi način usklajevanja plač z inflacijo ter spremembe v sistemu napredovanja in nagrajevanja. Zvišanja plač bodo postopna, od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028. Reforma za približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju, največja po letu 2008, predvideva postopen dvig plač do leta 2028.
Poleg tega je začel veljati nov sistem obračunavanja omrežnin, ki temelji na dejanski uporabi omrežja. Sistem je uvedel pet časovnih blokov v posameznem dnevu, različni pa so tudi glede na zimsko ali poletno sezono. Več o tem v enem izmed zadnjih Studio ob 17ih. Obenem pa še nismo čisto prepričani, kaj bo z Jek 2.
Sprejeta je bila cela vrsta novel. Na primer, novela zakona o varstvu okolja prinaša strožje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig, kot je npr. cementarna Salonit Anhovo. Novela stanovanjskega zakona pa za 10 let opredeljuje razmerja med neprofitnimi najemniki v denacionaliziranih stanovanjih in lastniki teh stanovanj, določa ugodno kreditiranje lokalnih stanovanjskih skladov in občin za gradnjo stanovanj prek republiškega sklada ter v slednjem namesto direktorja uvaja tričlansko upravo.
DZ je sprejel še interventni zakon o ukrepih za optimizacijo postopkov na upravnih enotah, zakon o začasnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, zakonske spremembe za pomoč slovenskim ribičem ter novelo zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov. Nadalje, decembra sprejeta novela zakona o dolgotrajni oskrbi podaljšuje financiranje dodatnih stroškov in prehodno obdobje za izvajanje pravice do pomoči na domu, uvaja poenostavitve za invalidne osebe in krepi mrežo izvajalcev. Novela zakona o varstvu javnega reda in miru prepoveduje poveličevanje nacizma in fašizma. Novela zakona o lekarniški dejavnosti pa bo med drugim farmacevtskim delavcem v lekarnah onemogočila uveljavljanje ugovora vesti.
Menjave stolčkov na mednarodnem parketu
V ZDA so potekale predsedniške volitve, ki so, kot vedno, prinesle ves šov. Bivši ameriški predsednik Donald Trump je bil maja v postopku v New Yorku spoznan za krivega vseh 34 točk kazenske obtožnice ponarejanja poslovnih dokumentov v zvezi s plačilom pornografski igralki za molk o spolnem odnosu. Julija je Trump bil tarča poskusa atentata. Takratni predsednik ZDA Joe Biden pa je po "neuspešnem" soočenju, ki ga je imel junija s Trumpom, prekinil kampanjo za vnovično izvolitev in podprl kandidaturo podpredsednice Kamale Harris. Kakorkoli, na koncu je na volitvah zmagal Trump, ki je sporočil, da bo med člane svoje administracije med drugim vključil milijarderja Elon Muska kot vodjo posebne službe za vladno učinkovitost in Roberta F. Kennedyja mlajšega, ki je najbolj znan po širjenju teorij zarot o cepivih, na čelu ministrstva za zdravje.
Odstopila je francoska vlada s premierko Élisabeth Borne na čelu in januarja je predsednik Emmanuel Macron za novega premierja izbral Attala - priljubljenega dotedanjega ministra za šolstvo. Attal je s 34 leti postal najmlajši predsednik francoske vlade doslej. Po julijskih predčasnih parlamentarnih volitvah, ki niso prinesle zmage absolutne večine, pa je bila Francija v skorajda konstantni nesigurnosti. Na omenjenih volitvah je slavilo zavezništvo levih strank, skrajna desnica je bila šele tretja, nobena stran ni osvojila absolutne večine. Septembra pa je Macron, po dolgotrajnem iskanju primernega kandidata za novega premierja imenoval nekdanjega pogajalca EU za brexit, 73-letnega Michela Barnierja iz vrst desnih Republikancev. Macron je zatem kmalu predstavil tudi novo vlado, v kateri je bilo, čeprav je na predčasnih volitvah slavilo levo zavezništvo, velika večina desnosredinskih politikov. Kakorkoli, Barnier je po izglasovani nezaupnici odstopil. Nezaupnico je vložilo zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta, potem ko je Barnier s posebnim manevrom izsilil sprejem zakona o proračunu. Zatem je Macron za novega premierja imenoval predsednika sredinskega Demokratičnega gibanja Francoisa Bayrouja in mu podelil nalogo sestave nove vlade. Ufff ... Bomo videli, kaj sledi v 2025 ...
No, novembra je razpadla še nemška vladajoča koalicija. Kancler Olaf Scholz je po sporu glede gospodarskih reform in proračuna odstavil finančnega ministra iz vrst liberalcev (FDP) Christiana Lindnerja ter za januar napovedal glasovanje o zaupnici vladi. Nato sta položaj zapustila še dva od preostalih treh ministrov iz vrst FDP. Nemški parlament decembra ni potrdil zaupnice Scholzu. S tem se je odprla pot za predčasne volitve 23. februarja 2025. Zmaga na volitvah se glede na decembrske ankete napoveduje opozicijski Krščansko-demokratski uniji (CDU), ki bi jo skupaj s sestrsko bavarsko CSU podprlo 31 odstotkov volivcev. SPD se s 17 odstotki podpore uvršča za skrajno desno Alternativo za Nemčijo (AfD) na tretje mesto.
Do menjav pa je prišlo tudi drugod. Na primer v Veliki Britaniji so se po 14 letih vladavine konservativcev na oblast vrnili laburisti pod vodstvom premierja Keira Starmerja. Konservativci so doživeli najhujši poraz v sodobni zgodovini. Odgovornost zanj je prevzel dotedanji premier Rishi Sunak. Na parlamentarnih volitvah v Avstriji so zmagali skrajno desni svobodnjaki Herberta Kickla, s čimer so zabeležili svojo prvo zmago na nacionalni ravni. Na predsedniških volitvah v Tajvanu je zmagal kandidat vladajoče Demokratske napredne stranke (DPP), dosedanji podpredsednik Lai Ching-te. DPP medtem ni uspela obdržati večine v 113-članskem parlamentu, kjer je 52 sedežev dobila opozicijska stranka Kuonmintang.
Na predsedniških volitvah v Mehiki je zmagala kandidatka vladajoče leve stranke Claudia Sheinbaum. Z njo je Mehika dobila prvo predsednico doslej, obljubila je nadaljevanje politike svojega mentorja in trenutnega predsednika Andresa Manuela Lopeza Obradorja. Južnokorejski predsednik Yoon Suk-yeol je v luči spora z opozicijo, ki je izsilila sprejetje močno okleščenega proračuna, razglasil izredno vojno stanje, kar sprožilo proteste. Po ukrepanju parlamenta je ukaz preklical, opozicija je zahtevala njegovo odstavitev. Trenutni začasni predsednik Južne Koreje je tako sicer minister za finance Choi Sang-mok. Omenimo še, da je nekdanji nizozemski premier Mark Rutte od Norvežana Jensa Stoltenberga prevzel vodenje Nata. Na ruskih predsedniških volitvah pa je znova zmagal Vladimir Putin, medtem ko so se EU in njeni voditelji zavezali k nadaljnji podpori Ukrajini.
Marca smo zaznamovali dve leti vojne v Ukrajini, ki še kar traja. Nadalje, oktobra je minilo leto od začetka vojne v Gazi, ki ji prav tako ni videti konca. So pa sirski uporniki po siloviti ofenzivi strmoglavili režim predsednika Bašarja al Asada, ki je zbežal v Rusijo. V Ukrajini so avgusta ukrajinske sile izvedle nepričakovano ofenzivo v ruski regiji Kursk, kjer zdaj nadzorujejo več naselij, medtem ko Rusija krepi sodelovanje s Severno Korejo, saj naj bi na njihovo stran poslali več tisoč vojakov. V Gazi se humanitarne razmere še naprej slabšajo zaradi izraelskih vojaških operacij, ki povzročajo uničenje infrastrukture in za sabo puščajo civilne žrtve, medtem ko mednarodna skupnost poziva k premirju in pomoči prebivalstvu. V Siriji po Asadovem pobegu vlada politični vakuum, kjer različne frakcije tekmujejo za oblast, kar povečuje nestabilnost v regiji. Medtem mednarodna skupnost išče rešitve za te konflikte, ki vplivajo na globalno varnost in humanitarne razmere.
Premiki (naprej in nazaj) na področju pravic žensk in pripadnikov LGBTQ+ skupnosti
Kljub vladnim pretresom v Franciji, pa je ta država v minulem letu pravico do splava vpisala v ustavo kot "zagotovljeno svoboščino". Zgodovinsko glasovanje so v dvorani pospremili s stoječimi ovacijami. Pred glasovanjem je takratnji premier Attal izpostavil moralni dolg do žensk, ki so zaradi omejitev v preteklosti trpele, ob tem pa opozoril, da je pravica do splava globalno še vedno pod pritiskom. Poleg tega je konec leta francosko sodišče je Dominiqua Pelicota spoznalo za krivega posilstev soproge Gisele Pelicot in ga obsodilo na 20 let zapora. Krivdo je sodišče ugotovilo tudi pri ostalih 50 obtoženih in jim izreklo zaporne kazni od treh do 15 let. Primer je pretresel Francijo in odmeval po vsem svetu. Gisele Pelicot je postala feministična junakinja doma in po svetu, ker se je odrekla pravici do sojenja za zaprtimi vrati ter se v sodni dvorani soočila z obtoženci, rekoč da želi sram prenesti z žrtve na storilca. Več o primeru si lahko prebereš tukaj.
Ob tem omenimo še, da je Evropski parlament podprl vključitev pravice do splava v listino EU o temeljnih pravicah in da so v Arizoni sprejeli zakon, ki preklicuje zakon o prepovedi splava iz leta 1864. Po preklicu je obveljal zakon iz leta 2022, ki prepoveduje splav po 15 tednu nosečnosti. Poleg tega je v EU stopila v veljavo prva zakonodaja o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družini, ki med drugim uvaja smernice za kazniva dejanja na spletu, žrtvam pa omogoča boljši dostop do pravnega varstva.
Do premikov je prišlo tudi v Sloveniji. Oktobra je ustavno sodišče po štirih letih presodilo, da je zakonska ureditev postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki te odreka samskim ženskam ter ženskam v istospolnih zvezah, neustavna. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta, do tedaj pa se sporne določbe še naprej uporabljajo.
Januarja je poljski premier Donald Tusk napovedal predlog zakona, ki bi omogočil zakonito in varno prekinitev nosečnosti do 12. tedna ter olajšal dostop do jutranje tabletke za mlade. Vendar poljski konservativni predsednik Andrzej Duda je kasneje vložil veto na zakon, ki bi Poljakinjam omogočil lažji dostop do jutranje tabletke. Julija so poslanci poljskega parlamenta z 218 glasovi proti 215 zavrnili tudi zakonske predloge, ki bi omogočili delno dekriminalizacijo splava. Je pa oktobra poljska vlada predložila osnutek zakona, s katerim bi uzakonili civilne zveze istospolnih parov. Vendar mora zakon potrditi še parlament, nato pa ga mora podpisati še Duda.
Aprila je švedski parlament sprejel zakon, s katerim je starostno mejo za zakonito spremembo spola znižal z 18 na 16 let. Mlajši od 18 let še vedno potrebujejo odobritev skrbnika, zdravnika ter nacionalnega odbora za zdravje in socialno varstvo. Za spremebo več ni potrebna diagnoza spolne disforije, ki jo medicinski strokovnjaki opredeljujejo kot psihološko stisko, ki jo doživljajo osebe, če se njihov fizični izgled ne ujema z njihovo spolno identiteto. Švedska se je pridružila številnim državam s podobnimi zakoni, kot so Danska, Norveška, Finska in Španija. Razprava je trajala skoraj šest ur, nato je 234 poslancev glasovali za, 94 pa proti. Odsotnih je bilo 21 poslancev.
Po drugi strani je iraški parlament sprejel zakon, s katerim bodo homoseksualni odnosi postali nezakoniti in kaznovani z do 15 let zapora. Bagdad sprejetje zakona utemeljuje z ohranitvijo verskih vrednot. Zakon predvideva najmanj 10 in največ 15 let zaporne kazni za ljudi v istospolnih zvezah ter najmanj sedem let zapora za vsakogar, ki "promovira homoseksualnost ali prostitucijo", vključno z zdravstvenim osebjem, ki izvaja operacije spola. Poleg tega je z zakonom zagrožena tudi kazen od enega do treh let zapora za vsakogar, ki si spremeni "svoj biološki spol", sodeluje v "praksi izmenjave žena" ali se načrtno oblači "preveč ženstveno". V več indijskih mestih pa je na tisoče Indijk s svečami in transparenti protestiralo zaradi grozljivega posilstva in umora 31-letne zdravnice pripravnice v Kalkuti. Na protestih so zahtevale boljše in varnejše delovne pogoje. Stavkali so tudi indijski zdravniki. Omenimo še, da je ob 3. obletnici ponovnega prevzema talibanske oblasti v Afganistanu Unesco opozoril, da talibani onemogočajo izobraževanje več kot dvema milijonoma afganistanskih žensk.
Obdavčitev multinacionalk, vesoljski koraki, OI ...
V EU so z letom 2024 uvedli pravila, ki določajo minimalno stopnjo dejanske obdavčitve 15 % od dohodkov multinacionalnih podjetij, ki delujejo v državah EU. Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najmasivnejšo črno luknjo do zdaj, nastalo iz običajne zvezde. Prej so črne luknje tako velikih mas opazili le, če sta se dve taki črni luknji zlili in je pri tem nastal izbruh gravitacijskih valov, za odkritje katerih je bila leta 2017 podeljena Nobelova nagrada za fiziko. Zlitja črnih lukenj so sicer redek dogodek, vse tako odkrite črne luknje pa so daleč, vsaj 300.000-krat dlje od nedavno odkrite. Poleg tega je Golob podpisal sporazum o članstvu Slovenije v Evropski vesoljski agenciji (Esa), na podlagi katerega bo Slovenija v začetku leta 2025 postala polnopravna članica te organizacije. Omenimo še, da sta vodja zasebne misije Polaris Dawn, milijarder Jared Isaacman, in članica odprave Sarah Gillis septembra izvedla prvi komercialni vesoljski sprehod.
Stanje na zemlji pa je bilo manj optimistično. V Avstriji so aretirali 19-letnega simpatizerja skrajne skupine Islamska država, ki je priznal, da je načrtoval samomorilski napad na koncertu pevke Taylor Swift na Dunaju. Zaradi nevarnosti terorističnih napadov so organizatorji odpovedali tri pevkine koncerte. Drugega osumljenca, 17-letnika, so aretirali pred stadionom, kasneje so prijeli še tretjega, 18-letnika. Kasneje v letu je ob padcu z balkona v Buenos Airesu umrl britanski pevec Liam Payne, ki je leta 2010 zaslovel kot član One Direction. Številni oboževalci so se po novici začeli zbirati pred hotelom v Buenos Airesu in žalovati za umrlim pevcem. Slišijo se pesmi One Direction, ponekod so zagorele sveče, oboževalci so na različna mesta prilepili tudi čustvena pisma.
Seveda ne pozabimo na Olimpijske igre. V Parizu so odličje za Slovenijo osvojili judoistka Andreja Leški, ki je v prvem tednu iger zmagala v kategoriji do 63 kilogramov, zlata športna plezalka Janja Garnbret in srebrni kajtar Toni Vodišek. Med številnimi športnimi novostmi in uspehi iz minulega leta, pa omenimo še, da je bogato kariero je sklenil eden najboljših košarkarjev Goran Dragić.
Kot že omenjeno, v ta pregled seveda nismo mogle vključiti vsega dogajanja, ki je zaznamovalo minulo leto. Kot vedno, pa za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Kaj je pa tebi najbolj ostalo v spominu iz minulega leta? Sporoči nam tukaj!
Tvoje Starejše sestre
Comments