Začelo se je novo šolsko leto (in novo študijsko leto je pred vrati). Tako ti bodo kmalu prišli prav nasveti, kako se v najkrajšem možnem času nekaj zares dobro naučiti. Gre pravzaprav za veščine, ki ti bodo prišle prav vso življenje. Obstaja ogromno metod učenja in na koncu koncev je najboljša tista, ki te bo dejansko vsaj malo motivirala, da sedeš za mizo in končno predelaš snov, ki jo moraš znati. Je pa vseeno dobro vedeti, katere tehnike so med najbolj učinkovitimi - morda prihraniš nekaj časa, ki ga lahko posvetiš najljubši knjigi/seriji, hobiju, družini ali prijateljem. :)
Dokazano je, da učenje, ki vključuje ponavljanje po delih in priklic snovi, znatno izboljša dolgoročno ohranjanje spomina. Razporejeno ponavljanje vključuje ponavljanje gradiva v vedno večjih časovnih presledkih, medtem ko se priklic snovi osredotoča na aktivno pomnjenje informacij, ki smo se jih naučili. Recimo, da se pripravljaš na izpit iz zgodovine in za učenje uporabljaš tehniko priklica snovi. Namesto da bi preprosto ponovno prebrala poglavja v učbeniku ali zapiske, aktivno vključi svoj spomin in se poskušaj spomniti ključnih dogodkov, datumov in pojmov. Lahko na primer prekriješ svoje zapiske in poskušaš zapisati vse, česar se spomniš o določenem zgodovinskem obdobju ali osebnosti. Nato preveri svoje zapiske in tako ugotovi, kaj si si zapomnila in česar si nisi. Gre za metodo učenja, ki je učinkovitejša od tradicionalnih tehnik, kot sta branje ali podčrtovanje.
Podobno so tudi druge strategije aktivnega učenja bolj učinkovite kot zgolj branje. Na primer,
razlaga pojmov z lastnimi besedami je povezana z boljšo učno uspešnostjo. Temu je tako zato, ker takšne metode zahtevajo večjo kognitivno angažiranost, s čimer izboljšaš razumevanje snovi in ohranjanje znanja. Strategije aktivnega učenja med drugim vključujejo še oblikovanje testnih vprašanj za samoevalvacijo znanja, ustvarjanje učnih kartic in uporabo praktičnih kvizov.
Prepletanje vključuje mešanje različnih tem ali vrst problemov v eni študijski seji. V nasprotju s prakso blokiranja, pri kateri se učenec oz. študent osredotoči izključno na eno temo, preden preide na naslednjo, prepletanje spodbuja povezovanje različnih tem ali vrst problemov v isti študijski seji. Dokazano je, da ta tehnika izboljša spretnosti reševanja problemov in olajša prenos učenja iz enega konteksta v drugega. Predstavljaj si na primer, da se učiš matematiko in za ta izpit potrebuješ predvsem znanje algebre. Namesto da bi celotno učno uro posvetila reševanju enačb ene vrste, na primer linearnih enačb, lahko vaje prepleteš tako, da kombiniraš različne vrste algebrskih problemov. En dan lahko uro ali dve posvetiš reševanju linearnih enačb in kvadratne enačb ter pogosto preklapljaš med njimi. To prepletanje sili možgane, da se nenehno prilagajajo in uporabljajo različne strategije reševanja problemov, kar vodi k poglobljenemu učenju in boljšemu ohranjanju znanja.
Koncept dvojnega kodiranja se nanaša na kognitivno teorijo, po kateri si informacije bolje zapomnimo in razumemo, če so predstavljene tako verbalno kot vizualno. Allan Paivio, ki je to teorijo predstavil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, meni, da človeški možgani obdelujejo vizualne in verbalne informacije na dva različna načina, vendar oba prispevata k oblikovanju kognitivnega razumevanja in k shranjevanju v spominu. S predstavitvijo informacij v besedilni in slikovni obliki hkrati lahko izkoristimo tako verbalni kot vizualni sistem spomina ter tako izboljšamo sposobnost ohranjanja in priklica informacij. Na primer, ko se učiš biologijo lahko pri pisanju procesa fotosinteze uporabiš dvojno kodiranje, in sicer tako da ob besedilni razlagi narišeš še diagram, ki ponazarja, kako fotoni sončne svetlobe aktivirajo klorofil, zaradi česar se ogljikov dioksid in voda pretvorita v glukozo in kisik.
Elaboracija in samorazlaga sta učinkoviti strategiji, ki vključujeta poglobljeno razumevanje nove snovi s podrobno razlago in povezovanje s tem, kar že znaš. Te tehnike pomagajo, da učinkoviteje organiziraš informacije, saj jih povežeš z obstoječo bazo znanja, kar omogoča boljše pomnjenje in razumevanje. Elaboracija lahko vključuje razširitev pojma z dodajanjem podrobnosti, primerov in povezav z drugimi ustreznimi pojmi. Samorazlaga pa vključuje razlago gradiva s svojimi besedami, pogosto z utemeljevanjem problemov in ubeseditvijo svojih miselnih procesov. Na primer, ko se učiš kemijo lahko to, da zvišanje temperature poveča hitrost kemijske reakcije, povežeš s svojim predhodnim razumevanjem gibanja molekul. Tako pojasniš, da višje temperature povečajo energijo molekul, kar posledično poveča pogostost in energijo trkov, s tem pa se poveča hitrost reakcije.
Ko določeno snov že do neke mere razumeš, lahko naučeni koncept obrazložiš sošolcu ali izmenjaš kakšno besedo o tem na kavici. Poučevanje je učinkovita metoda za poglabljanje lastnega razumevanja, saj te prisili v to, da zapletene ideje razčlenite na preprostejše, učljive dele. Podobno lahko k razumevanju pripomorejo tudi študije primerov, ki ponazarjajo teoretične koncepte. Z uporabo teorij v resničnih scenarijih lahko preveriš, kako se teorije obnesejo v praksi, kar poglablja kritično mišljenje. Še ena tehnika, ki jo verjetno poznaš, je risanje miselnih vzorcev. Vizualna organizacija pomaga pri ohranjanju spomina in lahko naredi zapletene medsebojne povezave bolj razumljive.
M.L.
コメント