Komentar
Ker nas je kar nekaj takih, ki ob delu/študiju in vseh drugih življenjskih obveznostih težko v roke primemo kakšno knjigo, ki bi bila še kako pomembna za razumevanje aktualnega dogajanja (in, priznajmo, včasih celo težko pogledamo kak resen dokumentarec), ti predlagamo zabavno, čustveno, poučno, dramatično, skratka, vse-kar-hočeš serijo, ki ti bo zagotovo všeč (četudi se ti morda na prvi pogled ne zdi tako). Poleg tega te bo pa še opremila z znanjem in razumevanjem, ki ga v današnjem družbeno-političnem kontekstu krvavo potrebujemo prav vsi.
Star Trek: The Next Generation (TNG) ni zgolj še ena znanstvenofantastična serija. Je vizija prihodnosti, kjer človeštvo ni več ujeto v neskončne cikle sovraštva, vojn in krivic, ampak je to preseglo. A ta prihodnost ni prišla sama od sebe; vedno znova se srečujejo s preizkušnjami, ki od njih zahtevajo, da premagajo lastne predsodke, strahove in željo po maščevanju. Čeprav je TNG bil predvajan med letoma 1987 in 1994, je ta serija izjemnega pomena za vse, ki se jim zdi pomembno bolje razumeti, kaj se dogaja v današnjem družbeno-političnem kontekstu. Ukvarja se s temami, kot je umetna inteligenca in etični izzivi, povezani z njo (član posadke je dobesedno Data - android, oz. "artificial life form"), geopolitika in diplomacija, podnebne spremembe, vprašanja beguncev ter nevarnosti avtoritarizma, spol in spolne vloge (...) – vse to so teme, ki so še kako aktualne v letu 2025. Glede na to, da se zdi, kot da tonemo vse globlje v razdeljenost in sovražnost, je ena izmed najbolj relevantnih epizod tudi Jaz, Borg (I, Borg). (Aja, pa spoiler alert, seveda ... Ampak je vredno.)
Mislim ... Nisem jaz za take serije ... Ampak ok ... Daj povej mi malo več ... Kaj je sploh fora ...
Ok. Najprej je pomembno, da razumemo kontekst. Star Trek se dogaja v 24. stoletju, kjer se je človeštvo osvobodilo revščine, vojn in notranjih konfliktov ter se pridružilo Združeni federaciji planetov – medzvezdni organizaciji, ki temelji na načelih diplomacije, znanosti in mirnega sožitja med vrstami. Serija (TNG) se odvija na vesoljski ladji Enterprise. Posadka te vesoljske ladje raziskuje vesolje in se pri tem srečuje s situacijami, v katerih mora reševati moralne, filozofske in politične dileme, ki se zdijo zelo blizu vprašanjem, s katerimi se soočamo danes.
Torej, gremo v 24. stoletje, epizoda Jaz, Borg. Borgi so ena najbolj strašljivih in neusmiljenih vrst v vesolju Star Treka. Niso posamezniki, temveč "kolektivni um" (collective mind), ki si s pomočjo napredne tehnologije nenehno deli misli in zavest. To pomeni, da ne delujejo kot skupek posameznikov, ampak kot "enotna zavest", kjer ni prostora za voljo posameznika ali identiteto. Njihovo geslo "upor je zaman" ("resistence is futile") ni prazna grožnja, temveč hladna resničnost ob srečanju z Borgi: vsakdo, ki pade v njihove roke, izgubi svojo individualnost, postane zgolj nepomemben del v njihovi brezčutni mašineriji. Njihova prisotnost pooseblja najhujše strahove federacije – izbris svobodne volje, uničenje osebne identitete in neizogiben konec vsake vrste, ki se jim ne more upreti.
Dilema: preživetje ali človečnost?
Ko ladja Enterprise naleti na poškodovanega Borga, se posadka znajde pred težko dilemo. Sprva razmišljajo, ali ga sploh rešiti, ali pa ga raje pustiti umreti, saj se bojijo, da bi jih lahko njegovo reševanje izpostavilo nevarnosti. Namreč, kot smo že pojasnili, Borgi delujejo kot kolektivni um, kjer vsi člani delijo misli in informacije v realnem času, zato obstaja velika možnost, da bi kontakt s tem Borgom lahko pritegnil pozornost celotnega Borg kolektiva in jih tako potencialno hudo ogrozilo. Ob tem omenimo še, da je bil Jean-Luc Picard (kapitan ladje Enterprise) v eni izmed prejšnjih epizod dejansko nasilno asimiliran - postal je del Borgov, ki so ga takrat spremenili v orožje proti federaciji. Posledično je življenje izgubilo ogromno članov federacije, Borgi bi v poskusu asimilacije skoraj zmagali in tako bi bilo konec s federacijo in vsemi posamezniki v federaciji.
Zakaj razlagam vse to? Ker je pomembno razumeti, kako grozen je ta strah pred Borgi in zakaj sem na začetku te epizode tudi sama vztrajno odkimavala, naj ga ne rešijo, naj samo gredo, ker bo sicer konec z njimi. Tako posadka (in gledalec) ni le soočena z moralno dilemo, ampak tudi z občutkom strahu in lastne ranljivosti. Vendar zdravnica Beverly Crusher vztraja, da ga morajo zdraviti, ne glede na tveganje, saj gre za ranjeno živo bitje, ki potrebuje pomoč. Skratka, vendarle ga prinesejo na ladjo in ga (po vpeljavi vrste preventivnih varnostnih ukrepov) začnejo zdraviti. Vendar večina posadke ga vidi le kot grožnjo, inženir Geordi La Forge pa pride do ideje, da bi se ga dalo potencialno izkoristiti za uničenje Borgov (torej, naj še enkrat poudarim, te nepredstavljivo gromozanske grožnje ne le celotni federaciji, vendar vsem vrstam, ki pridejo v kontakt z njimi). Predlaga, da bi temu Borgu, ki so ga rešili, v misli vstavili računalniški virus, ki bi se (ker so kolektivni um) razširil po celotnem Borg kolektivu in uničil njihovo vrsto. Za mnoge člane posadke, predvsem za Picarda, ki je bil, kot že omenjeno, nekoč sam nasilno asimiliran in spremenjen v enega izmed njih, je to preprosto vprašanje preživetja. Picard ve, kakšna groza je postati del Borg kolektiva. V njegovih očeh je torej uporaba virusa ne le upravičena, ampak nujna.
A ko Borg, ki ga kasneje v epizodi celo poimenujejo Hugh (beri "you"), začne razvijati individualnost, zavest o sebi, se stvari zapletejo. Ko posadka vidi, da Hugh izkazuje empatijo, radovednost in celo občutek pripadnosti, se morajo soočiti z lastnimi predsodki. Če ga uporabijo kot orožje, bodo storili isto, kar očitajo Borgom – odvzeli mu bodo identiteto, ga spremenili v sredstvo uničenja.
Nenadoma se morajo vprašati: ali lahko upravičimo popolno iztrebljenje celotnega naroda, tudi če ga vidimo kot tako veliko grožnjo? In če se odločimo za to pot, ali nismo tudi sami postali tisto, proti čemur se borimo?
Epizoda Jaz, Borg je tako osupljivo aktualna, saj odseva način, kako tudi danes dehumaniziramo tiste, ki jih vidimo kot sovražnike. V političnem diskurzu pogosto slišimo posplošitve: določene skupine so označene kot "nevarne", "neizprosne" ali celo "nečloveške". Mednarodni konflikti se pogosto stopnjujejo prav zaradi prepričanja, da je druga stran inherentno zlobna in nevredna usmiljenja. Zgodovina nas uči, da se genocidi, vojne in množične kršitve človekovih pravic vedno začnejo s tovrstno dehumanizacijo – ko postanemo prepričani, da so oni tako drugačni, da za njih ne veljajo enaka moralna pravila, kot za nas.
Torej ...
V času naraščajoče polarizacije in sovražnosti nas TNG opominja, kako pomembno je videti človečnost v drugih, tudi v tistih, ki jih imamo za "sovražnike". Serija ponuja vizijo sveta, kjer se ljudje ne odzivajo zgolj s strahom in nasiljem, ampak iščejo boljše rešitve – take, ki temeljijo na razumevanju, empatiji in specifičnemu etičnemu kodeksu. In čeprav se morda zdi, da je to zgolj fikcija, so ravno takšni premiki v mišljenju tisti, lahko omogočijo napredek človeštva. Morda se zdi, da je svet danes preveč kaotičen in sovražen, da bi lahko sledili idealom Star Treka, a prav zato ga moramo gledati – ne kot zgolj zabavo, temveč kot opomin na to, kaj bi potencialno lahko, vsaj približno, postali.
PS: Če si prebrala članek do konca, samo en nasvet. Pri tej seriji se moreš "prebiti" skozi prvo sezono. Če si želiš začeti s (prav tako odličnim) Star Trekom kjer je kapetanka ladje (Voyager) ženska - Kathryn Janeway - pa ti priporočam Star Trek: Voyager. Če meniš, da se boš težko prebila čez nekoliko dolgočasno in raztreščeno prvo sezono TNG, morda raje začni z Voyager.
Ah. Kakorkoli, live long and prosper. 🖖
M.L.
Comments