Tate kot Peter Pan in njegovi 'izgubljeni dečki'

Nekdanji tekmovalec resničnostnega šova Big Brother. Nekdanji kikboksar. Megavplivnež. Samooklicani in tudi dejanski mizoginist. Vsepovprek kontroverzna oseba, ki ji zaradi obtožb o trgovini z ljudmi, posilstvu in ustanovitvi kriminalne združbe za spolno izkoriščanje žensk v Romuniji tudi sodijo.

Pa kljub temu je Andrew Tate postal ikona za številne mlade moške, superzvezdnik, ki mu vdano sledijo in pijejo njegove zgodbe, ne glede na preštevilne dokaze, ki v nebo vpijejo o njegovih škodljivih prepričanjih. Navsezadnje se ga je le prijel tudi vzdevek "učitelj za prave moške", kajne?

Vir: ChatGPT

No, morda pa gre le za dečka, ki ne želi nikoli odrasti ter se z izzivi spoprijeti na zdrav in human način; namesto tega bi svet raje ukrivil po svoji viziji, si pokoril vse, ki mu stojijo na poti. Fantiča, ki mu je usoda v zibelko žal položila izjemno mero karizme in iznajdljivosti, s katerima zdaj v svoje mreže vabi druge izgubljene dečke.

Lepljiva vaba manosfere

Manosfera je prekrivajoča se zbirka spletnih skupnosti za podporo moškim, ki so se pojavile kot odgovor na feminizem, opolnomočenje žensk in neoliberalizem. A kaj v tej ekstremni skupnosti je za moške sploh tako privlačno? Kako moški iznenada sprejmejo tako agresivno mizogine poglede?

Manosfera, problematična kot je, izpostavlja tudi nekatere resnične težave, s katerimi se soočajo (mladi) moški. V zadnjih dveh desetletjih se je povečala stopnja ekonomsko neaktivnih moških, moški slabše rezultate beležijo tudi v izobraževanju, zdi pa se, da so v zatonu tudi njihovi intimni odnosi. Soočajo se s krizo osamljenosti, ki je še posebej izrazita prav pri mladih in moških. V zadnjem desetletju pa se je zlasti pri moških močno povečala tudi stopnja samomorov.

Manosfera je raznolika zbirka spletnih mest, blogov in forumov, ki promovirajo moškost, mizoginijo in nasprotovanje feminizmu. Združuje več skupin, ki se sicer med seboj v nekaterih vidikih razlikujejo, združuje pa jih prepričanje, da je družba do moških pristranska zaradi vpliva feminizma in da prav feministke spodbujajo mizandrijo in sovraštvo do moških.

Vse to seveda ne opravičuje mizogine poglede in agresijo do žensk ali drugih skupnosti, vsekakor pa je manosfera prav zaradi naštetih dejstev postala še toliko bolj privlačno okolje za svoje občinstvo. A četudi so temelji v osnovi morda pravi, pa je diagnoza precej bolj ... plesniva. Kot vir vseh njihovih tegob postavljajo feminizem. Uspeh žensk namreč, očitno, ergo pomeni neuspeh moških.

Za številne mlade moške se vstop v svet manosfere ne začne s sovraštvom do žensk, temveč z njihovo željo po tem, da bi našli svoj cilj v življenju, razumeli delovanje sveta okoli sebe in tudi delovanje odnosov. Sami temelji manosfere kot taki torej niso strogo osredotočeni na mizoginijo (čeprav pogosto pristanejo prav tam), temveč na iskanju nadzora, resnice, povezave in skupnosti.

Iskanje zaslužka v tesnobi izgubljenih dečkov

Manosfera je že od svojega začetka polna plenilskih vplivnežev, ki se želijo okoristiti na skrbeh drugih. Pripadniki manosfere, ki jih žene želja po ponovni uveljavitvi romantičnega moškega estetskega ideala v svetu nerealnih predstav družbenih medijev, postanejo lahke tarče za marketinške guruje, ki za njihove težave ponujajo vse - od izdelkov do tečajev in "duševne rasti".

Vendar pa vplivneži strahu posameznika ne izkoriščajo zgolj pasivno. Njegovo krizo celo aktivno spodbujajo in jo negujejo, opozarja The Conversation, vodilni svetovni ponudnik novic in analiz, ki temeljijo na raziskavah. Tate, kanadski psiholog Jordan Peterson in Elliott Hulse so le nekateri vplivneži, ki ogromne količine energije in kapitala porabijo prav za spodbujanje občutka krize, sebe pa medtem predstavljajo za odrešenika.

Peter Pan in izgubljeni dečki; Vir: Disney

Tate je šolski primer prav slednjega. Ustanovil je t. i. Hustlers univerzo, ki prek vrste ekskluzivnih klepetalnic moškim obljublja rešitve za njihove strahove. Takšne skupnosti utrjujejo trditve svojih voditeljev ter prispevajo k ozračju napetosti in histerije. Člane aktivno spodbujajo k zasmehovanju tistih, ki niso pripravljeni priznati "feminističnih zarot", "neverniki" pa so obravnavani kot šibki, nevedni in zaničevanja vredni.

Ko so člane skupnosti uspešno izolirali in jih indoktrinirali, se lahko vplivneži zanesejo nanje kot na vztrajen vir podpore in prihodkov, kar jim omogoča ponovno vlaganje in nadaljevanje tega cikla rasti.

Kult, ki mu lahko nasprotujemo le z empatijo?

Tate in manosfera se torej nista manifestirala spontano, saj gre za simptom globjega niza izzivov, s katerimi se srečujejo mladi moški. Težav tudi ne bo mogoče rešiti z "uničenjem" vpliva posameznega vplivneža, saj se bodo v prihodnosti neizogibno pojavili zgolj bolj iznajdljivi osebki, ki bodo v svoj prid izkoristili iste zakoreninjene težave. Pri tem se bodo poslužili najrazličnejših taktik ter se ob tem skušali izogniti napakam svojih predhodnikov.

Pri soočanju z manosfero je treba njeno privlačnost za izgubljene posameznike vzeti resno in razumeti osrednjo vlogo vplivnežev v tem procesu. Lahko smo kritični, celo prav je, da smo, a razumeti moramo tudi, kaj ponuja mnogim drugim - skupnost, pripadnost, opredeljenega sovražnika, usmeritev, gotovost, rešitve za globoka in sistemska vprašanja in, kar je morda najpomembneje, upanje.

Tudi odpor do ljudi, ki se zapletejo v mreže tega "kulta", in njihov izgon na rob družbe ni rešitev, saj bo slednje le nahranilo moč "lovcev" na njihove strahove. Namesto tega moramo uporabiti empatijo, strpnost in potrpežljivost.

M. P.