Nekdanji tekmovale resničnostnega šova Big Brother. Nekdanji kikboksar. Megavplivnež. Samooklicani in tudi dejanski mizoginist. Vsepovprek kontroverzna oseba, ki ji zaradi obtožb o trgovini z ljudmi, posilstvu in ustanovitvi kriminalne združbe za spolno izkoriščanje žensk v Romuniji tudi sodijo.
Pa kljub temu je Andrew Tate postal ikona za številne mlade moške, superzvezdnik, ki mu vdano sledijo in pijejo njegove zgodbe, ne glede na preštevilne dokaze, ki v nebo vpijejo o njegovih škodljivih prepričanjih. Navsezadnje se ga je le prijel tudi vzdevek "učitelj za prave moške", kajne?
No, morda pa gre le za dečka, ki ne želi nikoli odrasti ter se z izzivi sprejeti na zdrav in human način; namesto tega bi svet raje ukrivil po svoji viziji, si pokoril vse, ki mu stojijo na poti. Fantiča, ki mu je usoda v zibelko žal položila izjemno mero karizme in iznajdljivosti, s katerima zdaj v svoje mreže vabi druge izgubljene dečke.
Lepljiva vaba manosfere
Manosfera je prekrivajoča se zbirka spletnih skupnosti za podporo moškim, ki so se pojavile kot odgovor na feminizem, opolnomočenje žensk in neoliberalizem. A kaj v tej ekstremni skupnosti je za moške sploh tako privlačno? Kako moški iznenada sprejmejo tako agresivno mizogine poglede?
Manosfera, problematična kot je, izpostavlja tudi nekatere resnične težave, s katerimi se soočajo (mladi) moški. V zadnjih dveh desetletjih se je povečala stopnja ekonomsko neaktivnih moških, moški slabše rezultate beležijo tudi v izobraževanju, zdi pa se, da so v zatonu tudi njihovi intimni odnosi. V zadnjem desetletju se je zlasti pri moških močno povečala tudi stopnja samomorov. Ob tem se družba sooča tudi s krizo osamljenosti, ki je še posebej izrazita prav pri mladih in moških.
Manosfera je raznolika zbirka spletnih mest, blogov in forumov, ki promovirajo moškost, mizoginijo in nasprotovanje feminizmu. Združuje več skupin, ki se sicer med seboj v nekaterih vidikih razlikujejo, združuje pa jih prepričanje, da je družba do moških pristranska zaradi vpliva feminizma in da prav feministke spodbujajo mizandrijo in sovraštvo do moških.
Vse to seveda ne opravičuje mizogine poglede in agresijo do žensk ali drugih skupnosti, vsekakor pa je manosfera prav zaradi naštetih dejstev postala še toliko bolj privlačno okolje za svoje občinstvo. A če so temelji torej morda pravi, pa je diagnoza precej bolj ... plesniva. Kot vir vseh njihovih tegob namreč postavljajo feminizem. Uspeh žensk namreč, očitno, ergo pomeni neuspeh moških.
Za številne mlade moške se vstop v svet manosfere ne začne s sovraštvom do žensk, temveč z njihovo željo po tem, da bi našli svoj cilj v življenju, razumeli delovanje sveta okoli sebe in tudi delovanje odnostov. Sami temelji manosfere kot taki torej niso strogo osredotočeni na mizoginijo (čeprav pogosto pristanejo prav tam), temveč na iskanju nadzora, resnice, povezave in skupnosti.
Iskanje zaslužka v tesnobi izgubljenih dečkov
Manosfera je že od svojega začetka polna plenilskih vplivnežev, ki se želijo okoristiti na skrbeh drugih. Pripadniki manosfere, ki jih žene želja po ponovni uveljavitvi romantičnega moškega estetskega ideala v svetu nerealnih predstav družbenih medijev, postanejo lahke tarče za marketinške giuruje, ki za njihove težave ponujajo vse - od izdelkov do tečajev in "duševne rasti". To je raj za vitaminske in druge prehranske dodatke, trenerje, tečaje za samopomoč, osebnostne "guruje" ...
Vendar pa vplivneži strahu posameznika ne izkoriščajo zgolj pasivno. Njegovo krizo celo aktivno spodbujajo in jo negujejo, opozarja The Conversation, vodilni svetovni ponudnik novic in analiz, ki temeljijo na raziskavah. Tate, kanadski psiholog Jordan Peterson in Elliott Hulse so le nekateri vplivneži, ki ogromne količine energije in kapitala porabijo prav za spodbujanje občutka krize, sebe pa predstavljajo za odrešenika.
Tate je šolski primer prav slednjega. Ustanovil je t. i. Hustlers univerzo, ki prek vrste ekskluzivnih klepetalnic moškim obljublja rešitve za njihove strahove. Takšne skupnosti utrjujejo trditve svojih voditeljev ter prispevajo k ozračju napetosti in histerije. Člane aktivno spodbujajo k zasmehovanju tistih, ki niso pripravljeni priznati "feminističnih zarot", neverniki pa so obravnavani kot šibki, nevedni in zaničevanja vredni.
Ko so člane skupnosti uspešno izolirali in jih indoktrinirali, se lahko vplivneži zanesejo nanje kot na vztrajen vir podpore in prihodkov, kar jim omogoča ponovno vlaganje in nadaljevanje tega cikla rasti.
Kult, ki mu lahko nasprotujemo le z empatijo?
Tate in manosfera se torej nista manifestirala spontano, saj gre za simptom globljega niza izzivov, s katerimi se srečujejo mladi moški. Težav tudi ne bo mogoče rešiti z "uničenjem" vpliva posameznega vplivneža, saj se bodo v prihodnosti neizogibno pojavili zgolj bolj iznajdljivi osebki, ki bodo v svoj prid izkoristili iste zakoreninjene težave. Pri tem se bodo poslužili najrazličnejših taktik ter se ob tem skušali izogniti napakam svojih predhodnikov.
Pri soočanju z manosfero je treba njeno privlačnost za izgubljene posameznike vzeti resno in razumeti osrednjo vlogo vplivnežev v tem procesu. Lahko smo kritični, celo prav je, da smo, a razumeti moramo tudi, kaj ponuja mnogim drugim - skupnost, pripadnosti, opredeljenega sovražnika, usmeritev, gotovost, rešitve za globoka in sistemska vprašanja in, kar je morda najpomembneje, upanje.
Tudi odpor do ljudi, ki se zapletejo v mreže tega "kulta", in njihov izgon na rob družbe ni rešitev, saj bo slednje le nahranilo moč lovcev na njihove strahove. Namesto tega moramo uporabiti empatijo, strpnost in potrpežljivost.
M. P.
Comments