Tedenskih (s)pet, 1. - 8. 3.

3 days ago11 min read

Evropska komisija je pred 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk, predstavila načrt za pravice žensk, ki predstavlja dolgoročno politično vizijo za napredek na področju pravic žensk, saj želi komisija zagotoviti, da bodo pravice žensk in enakost spolov ostali v središču politik in ukrepov povezave. Načrt se osredotoča na odpravo strukturnih diskriminatornih norm v družbi z več ključnimi cilji. Prizadeva si za odpravo nasilja zaradi spola ter zagotavljanje podpore in zaščite žrtvam. Pred dnevom žensk je komisija danes objavila tudi poročilo o enakosti spolov za leto 2025. V njem izpostavlja, da je napredek na področju enakosti spolov še vedno počasen in neenakomeren po področjih in državah, čeprav je bilo v okviru strategije za enakost spolov za obdobje 2020-2025 sprejetih več odločnih pobud. Mimogrede, ženske v Sloveniji imamo po raziskavi Worldviews 2025 najbolj enak položaj doma in najmanj v politiki. Dogajalo pa se je še veliko drugega. Te zanima kaj? Beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Obramba, Ukrajina in geopolitična preigravanja

Ključno: EU je na izrednem vrhu potrdila načrte za povečanje obrambnih izdatkov, Slovenija bo morala dvig na dva odstotka BDP doseči prej. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump zamrznil vojaško pomoč Ukrajini in pod vprašaj postavil kolektivno obrambo Nata. E je dosegla dogovor o nadaljnji podpori Ukrajini, ki pa mu Madžarska nasprotuje.

Podrobno: Na četrtkovem izrednem vrhu v Bruslju so voditelji članic EU sprejeli sklep o krepitvi obrambnih zmogljivosti z naložbami do 800 milijard evrov. Evropska komisija je predstavila nov instrument v vrednosti 150 milijard evrov posojil za obrambo, pri čemer bodo članice lahko odstopale od fiskalnih pravil. Slovenija bo morala cilj dveh odstotkov BDP za obrambo doseči prej, kot je bilo predvideno do leta 2030. Premier Robert Golob je napovedal, da bo scenarij prilagoditve izdatkov pripravljen do vrha zveze Nato junija v Haagu. Francoski predsednik Emmanuel Macron je omenil možnost razširitve francoskega jedrskega ščita na evropske zaveznice in napotitev evropskih vojakov v Ukrajino. Kitajska je napovedala 7,2-odstotno povečanje obrambnih izdatkov zaradi strateške konkurence z ZDA. Kremelj je obsodil EU zaradi militarizacije in jo označil za sovražnika Rusije.

Trump je zamrznil dobavo vojaške pomoči Ukrajini in poudaril, da bi moral biti Zelenski bolj hvaležen za dosedanjo podporo. Obenem je pod vprašaj postavil zavezanost ZDA kolektivni obrambi v zvezi Nato in zagrozil, da članic, ki ne plačajo dovolj, ne bo branil. ZDA so tudi prenehale deliti obveščevalne podatke z Ukrajino.

Slovenija ostaja zavezana zagotavljanju miru v Ukrajini izključno v okviru Združenih narodov, pri čemer ne bo sodelovala v koaliciji držav, ki bi vzdrževale morebitni mirovni sporazum. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v Londonu prejel zagotovila o nadaljnji podpori s strani britanskega premierja Keira Starmerja in več evropskih voditeljev. Madžarski premier Viktor Orbán pa je napovedal referendum o članstvu Ukrajine v EU.

V Ukrajini je bila energetska infrastruktura tarča ruskih napadov s skoraj 60 raketami in 200 droni, pri čemer jih je zračna obramba večino sestrelila. V napadih je bilo ranjenih 18 ljudi. Rusija je medtem poročala, da je nad svojim ozemljem sestrelila 39 ukrajinskih dronov. V Washingtonu je Trump dejal, da se lažje pogaja z Rusijo kot Ukrajino, in ponovil, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu verjame.

Zanimivo: Po srečanju sTrumpom v Washingtonu je Zelenski izrazil obžalovanje zaradi spora in napovedal, da želi popraviti odnose ter delati pod "močnim vodstvom" ZDA. Trump pa je v govoru v kongresu ZDA napovedal "zlato dobo Amerike", prevzem Panamskega prekopa in vzpostavitev protiraketnega ščita nad ZDA.

Izrael prekinil dobave pomoči Gazi po koncu prve faze premirja

Ključno: Izrael je po koncu prve faze premirja prekinil dobavo humanitarne pomoči Gazi, ker Hamas zavrača izpustitev vseh talcev. Bela hiša je potrdila neposredne pogovore s Hamasom o izpustitvi talcev.

Podrobno: Prva faza premirja v Gazi se je iztekla, pogajanja o drugi fazi, ki bi vključevala končanje vojne, pa so bila 28. februarja prekinjena brez dogovora. Kljub temu je Izrael 2. marca pristal na podaljšanje premirja do 20. aprila, da bi sovpadalo z ramazanom in pasho.

Vendar je Izrael že kmalu zatem ustavil dobave humanitarne pomoči v Gazo, saj Hamas zavrača izpustitev vseh talcev, ki jih je zajel med napadom na Izrael. Hamas je to potezo označil za izsiljevanje in vojni zločin. Slovenija je v odzivu izrazila prepričanje, da je treba vse napore usmeriti v miroljubno rešitev in spoštovanje mednarodnega prava. Prav tako je opozorila, da bi lahko ustavitev pomoči vodila v humanitarno katastrofo in dodatno poslabšala razmere za civilno prebivalstvo.

Medtem je Bela hiša potrdila, da ZDA vodijo neposredne pogovore s Hamasom, ki ga Washington obravnava kot teroristično organizacijo. Glavna tema pogovorov je izpustitev talcev. Hkrati se delegacija Hamasa mudi v Kairu, kjer se bodo v soboto sestali z egiptovskimi uradniki na pogajanjih o prekinitvi ognja. Hamas vztraja pri začetku druge faze dogovora, ki bi vključevala umik izraelskih sil iz Gaze, medtem ko Izrael zagovarja podaljšanje prve faze.

Zanimivo: Ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Steve Witkoff je pozdravil egiptovski načrt za Gazo in ga označil kot "prvi korak v dobri veri", pri čemer je poudaril vlogo Donalda Trumpa pri spodbujanju drugih akterjev na Bližnjem vzhodu k predstavitvi proaktivnih predlogov za rešitev konflikta.

EPPO lani v Sloveniji sprožil 18 preiskav suma zlorabe sredstev EU

Ključno: Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je v Sloveniji v letu 2024 sprožilo 18 preiskav suma zlorabe evropskih sredstev v skupni vrednosti 16 milijonov evrov. Skupno je bilo v EU sproženih več kot 1500 preiskav, povezanih s škodo za proračun EU v višini 13,07 milijarde evrov.

Podrobno: Evropsko javno tožilstvo, ki deluje od junija 2021, je lani v Sloveniji zaznalo porast primerov suma zlorabe evropskih sredstev. Sprožili so 18 preiskav, kar je več kot leto prej, ko jih je bilo 11. Ocenjena finančna škoda teh preiskav znaša 16 milijonov evrov, kar je skoraj trikrat več kot v letu 2023, ko je škoda znašala 5,4 milijona evrov.

Ob koncu lanskega leta je bilo v Sloveniji aktivnih 37 preiskav v okviru EPPO, pri čemer je bila skupna škoda za evropski proračun ocenjena na 60,6 milijona evrov. Sedem preiskav je imelo čezmejne razsežnosti, v štirih primerih pa so bili že v teku sodni postopki. Slovenska sodišča so lani na podlagi postopkov, ki jih je sprožil EPPO, odredila zamrznitev premoženja v vrednosti 34.500 evrov.

Na ravni celotne EU je evropsko tožilstvo v letu 2024 sprožilo skupno 1504 preiskave, pri čemer je bila ocenjena škoda za proračun EU 13,07 milijarde evrov. Do konca leta je bilo v preiskavi 2666 primerov, od tega 767 čezmejnih, skupna škoda pa je ocenjena na 24,8 milijarde evrov.

Zanimivo: EPPO deluje v 24 državah članicah EU, saj sta se mu lani pridružili še Poljska in Švedska. Po navedbah tožilstva se obseg njihovega dela iz leta v leto povečuje, kar kaže na naraščajoče zaznavanje nepravilnosti pri porabi evropskih sredstev.

DZ nepričakovano začel postopek spremembe ustave

Ključno: DZ je začel postopek ustavnih sprememb glede imenovanja vlade. Sprejeta sta bila tudi zakona o potnih listinah in o bančništvu z evropskimi predpisi.

Podrobno: Državni zbor je nepričakovano podprl začetek postopka ustavnih sprememb, ki predvidevajo poenostavitev imenovanja vlade. Predlog so podprli poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in Levica, nepovezani poslanci ter predstavnik italijanske narodne skupnosti. V SDS predloga sicer niso podprli, a so omogočili njegovo potrditev z večinsko neprijavo navzočnosti. Proti so glasovali v NSi, ki so predlog sicer sooblikovali že leta 2022, vendar zdaj menijo, da spremembe niso legitimne zaradi ravnanja aktualne koalicije.

Predlog predvideva prenos imenovanja ministrov z DZ-ja na predsednika republike ter odpravo možnosti interpelacije posameznega ministra. Interpelacija celotne vlade bi ostala. Število ministrstev ne bi bilo več določeno z zakonom, temveč bi o tem odločala vsaka vladajoča koalicija posebej. Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da predloga sicer ne podpirajo, a pozdravljajo namen poenostavitve postopkov. Ob tem je izpostavil potrebo po dodatnih varovalkah, saj trenutni predlog po njegovem mnenju odpira možnosti zlorab.

DZ je ob tem sprejel tudi novelo zakona o bančništvu. Ta usklajuje slovensko zakonodajo z evropskimi predpisi na področju digitalne operativne odpornosti, kriptosredstev in trajnostnega poročanja. Novela med drugim določa nova tveganja, ki jih bo ocenjevala Banka Slovenije, in širi nabor storitev, ki jih banke lahko opravljajo, vključno z izdajanjem elektronskega denarja in žetonov, vezanih na sredstva.

Sprejet je bil tudi zakon o potnih listinah, ki omogoča izdajo nove vrste EU-potnega lista na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tretjih državah. Novosti prinašajo tudi digitalizacijo fotografij za dokumente, možnost preverjanja veljavnosti potnih listin na portalu eUprava ter bolj jasna pravila glede soglasij staršev in začasne razveljavitve potnih listov ob prepovedi prehoda meje.

Zanimivo: SDS je omogočil začetek ustavne spremembe, čeprav je sam podoben predlog že večkrat neuspešno vlagal. Zakon o potnih listinah uvaja digitalno fotografiranje prek sistema eFotograf in vzpostavlja register fotografov.

Nemiri v Srbiji, napetosti v BiH in protesti študentov

Ključno: Srbijo pretresajo protesti, neredi v parlamentu in množična gibanja proti oblasti, hkrati pa v Bosni in Hercegovini narašča politična napetost po uvedbi spornih zakonov v Republiki Srbski.

Podrobno: V torek so v srbskem parlamentu izbruhnili neredi, potem ko so opozicijski poslanci izrazili nestrinjanje z načrtom koalicije za obravnavo več kot 60 točk dnevnega reda. V dvorani so sprožili dimne bombe, prižgali bakle, izbruhnili so tudi pretepi. Ena izmed poslank je zaradi dogodka utrpela možgansko kap.

V petek so se po vsej Srbiji znova zbrali množični protestniki pod vodstvom študentov. Gre za nadaljevanje gibanja, ki se je začelo po novembrski smrtonosni nesreči v Novem Sadu. Tokratni pozivi k državljanski nepokorščini in splošni stavki so naleteli na podporo številnih sindikatov in združenj. Prva podobna stavka je potekala konec januarja.

V soboto pa so študenti v Novem Sadu znova protestirali, štiri mesece po zrušenju nadstreška na železniški postaji. Zahtevali so razkritje celotne dokumentacije o prenovi postaje in opozorili na širšo problematiko korupcije v državi.

V Bosni in Hercegovini medtem naraščajo politične napetosti. Dan po uveljavitvi ustavno spornih zakonov v Republiki Srbski so se pojavila poročila, da so Srbi zapustili urad državne agencije Sipa v Banjaluki, najverjetneje na zahtevo notranjega ministrstva entitete, ki naj bi urad prevzelo. Do prevzema sicer ni prišlo, Sipa pa je poročanja zanikala. Bošnjaški član predsedstva Denis Bećirović je zaradi razvoja dogodkov pozval k okrepitvi prisotnosti sil Eufor in Nata. Ustavno sodišče BiH na izredni seji odloča o spornih zakonih.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je medtem po telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dejal, da ta jasno vidi poskuse visokega predstavnika v BiH, da bi zrušil predsednika Republike Srbske Milorada Dodika. Glavne teme pogovora so bile gospodarsko sodelovanje, politične razmere v BiH in dogajanje v Srbiji, ki ga Vučić označuje za poskus barvne revolucije. Na družbenih omrežjih je Vučić napovedal tudi srečanje s Putinom 9. maja v Moskvi ob praznovanju 80. obletnice zmage nad fašizmom.

Zanimivo: Med parlamentarnimi neredih v Srbiji so prvič uporabili dimne bombe in bakle. Protesti študentov v Srbiji se vztrajno nadaljujejo že več mesecev, z vse širšo podporo civilne družbe.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Premier Robert Golob je v državnem zboru napovedal začetek gradnje 2000 javnih najemnih stanovanj še letos. Ob tem je poudaril, da za uresničitev ciljev stanovanjske politike vlada potrebuje dva mandata, ter izpostavil načrt, da bodo v prihodnjem desetletju za gradnjo stanovanj letno namenili 100 milijonov evrov. Vlada je ta teden potrdila tudi predlog novele zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, s katero bo sredstva za znanost zvišala na 1,25 odstotka BDP. Letos bo za ta namen namenjenih 674 milijonov evrov, v letu 2026 pa več kot 700 milijonov evrov. Poleg tega je sprejela predlog zakona o stalni shemi skrajšanega delovnega časa, ki naj bi ob krizah preprečevala odpuščanja, subvencija pa bi znašala 60 odstotkov nadomestila plače.

Vlada je potrdila tudi predlog nove strategije upravljanja državnih naložb, ki med drugim posebej obravnava invalidska podjetja, saj ta zasledujejo širše družbene cilje. Slovenski državni holding bo moral njihovo poslovanje aktivno spremljati. Strategija uvaja možnost javne ponudbe delnic pomembnih podjetij in prilagoditve glede naložb v 2TDK, Kobilarno Lipica, Teš, Premogovnik Velenje ter Uradni list. Farme Ihan bodo zaradi pomena za prehransko varnost uvrščene med strateške naložbe. Na finančnem ministrstvu so ob tem napovedali skorajšnji začetek vpisa ljudskih obveznic z 2,75-odstotno obrestno mero. Vpis bo potekal od ponedeljka do 21. marca pri izbranih distributerjih, omejen pa bo na najmanj eno in največ 250 obveznic na posameznika.

Ministrstvo za obrambo je oddalo javno naročilo za nakup 12 daljinsko vodenih oborožitvenih postaj Mangart 25 za oklepnike patrija slovenskemu podjetju Valhalla Turrets. Posel je vreden 45 milijonov evrov z DDV. V Ljubljani pa je stekel mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki obiskovalcem vse do nedelje ponuja raznolik program dogodkov, vključno z razstavami, koncerti, filmskimi večeri in protestom ob mednarodnem dnevu žensk. Poleg tega je državno tožilstvo vložilo obtožnico proti vodji društva Fotopub Dušanu Smodeju, ki ga bremenijo dveh kaznivih dejanj spolnega nasilja, omogočanja uživanja ali uporabe prepovedanih drog in povzročitve hude telesne poškodbe.

V državnem zboru so poslanci zavrnili predlog SDS za razrešitev poslanke Levice Nataše Sukič z mesta podpredsednice DZ. SDS je predlog utemeljila s trditvijo, da je Sukič napačno interpretirala vpliv pokojninske reforme iz časa vlade Janeza Janše. Sukič je razpravo označila za spektakel v maniri SDS, medtem ko so v SDS menili, da je prevladal koalicijski glasovalni stroj. Evropska komisija pa je medtem v Bruslju predstavila akcijski načrt za krepitev konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije, s poudarkom na večji fleksibilnosti pri izpolnjevanju okoljskih ciljev ter povečanju proizvodnje baterij za električna vozila.

Uspehe smo beležili tudi v športu. Na primer, na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih so slovenski reprezentanti Ema Klinec, Domen Prevc, Nika Prevc in Anže Lanišek v mešani ekipni tekmi osvojili srebrno medaljo.

Gremo še v tujino. V nemškem mestu Mannheim je 40-letni nemški državljan z avtomobilom zapeljal v množico, pri čemer sta bila ubita dva človeka, več pa jih je bilo huje ranjenih. Preiskava je pokazala, da incident ni imel političnega ozadja, temveč je storilec trpel za duševnimi težavami. V Avstriji je prisegla nova vlada pod vodstvom ljudske stranke (ÖVP), socialdemokratov (SPÖ) in liberalne stranke Neos. Kancler je postal Christian Stocker iz ÖVP, podkancler pa Andreas Babler iz SPÖ. V vladi imata ÖVP in SPÖ po šest resorjev, Neos pa dva.

Evropska komisija je napovedala večjo fleksibilnost pri izvajanju pravil o zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida, s čimer želi ublažiti morebitne kazni za države članice. Komisija bo že letos opravila revizijo uredbe, ki od leta 2035 prepoveduje prodajo novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem. Medtem so ZDA uvedle nove carine – 25-odstotne na uvoz iz Mehike in Kanade ter dodatne 10-odstotne na kitajski uvoz. Kitajska je odgovorila s 10- in 15-odstotnimi carinami na določene ameriške kmetijske proizvode, Kanada pa je napovedala carine na 155 milijard dolarjev ameriškega blaga. Mehika je zagrozila s protiukrepi. Ameriški predsednik Donald Trump je začasno zamrznil uvedbo carin za Mehiko in Kanado do 2. aprila ter enako odločitev sprejel tudi za Kanado v okviru sporazuma USMCA.

Ameriško vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo Trumpa po zamrznitvi dveh milijard dolarjev sredstev za mednarodno pomoč, s čimer je podprlo odločitev zveznega sodišča o nadaljevanju izplačil pogodbenikom v tujih programih pomoči. Trump je hkrati sporočil, da je Iranu poslal pismo z željo po začetku pogovorov glede preprečevanja razvoja jedrskega orožja. Če pogovorov ne bo, je namignil na morebitno vojaško posredovanje. Iran je takoj odgovoril, da pogovori ne bodo mogoči, dokler bo v veljavi politika maksimalnega pritiska.

V Siriji je v spopadih med varnostnimi silami in oboroženimi borci, zvestimi nekdanjemu predsedniku Bašarju Al Asadu, umrlo 230 ljudi, več deset je bilo ranjenih. Sirske sile so po poročanju Sirskega observatorija usmrtile tudi 134 civilistov, pripadnikov alavitske manjšine. Vlada iz Damaska je napovedala varnostno operacijo v mestu Kardaha, rojstnem kraju Asada. Združeni narodi, Rusija in Iran so pozvali k takojšnji ustavitvi nasilja. Na Zahodnem bregu pa so izraelske sile izvedle obsežno vojaško operacijo, razdejale naselja in razselile deset tisoče ljudi, kar agencija UNRWA označuje kot uresničevanje vizije priključitve palestinskih ozemelj.

V Romuniji je skrajno desni predsedniški kandidat Calin Georgescu vložil kandidaturo za ponovljene predsedniške volitve, ki bodo maja, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo rezultate prvega kroga iz novembra. Georgescu je bil medtem obtožen lažnih izjav o financiranju volitev. Kitajska je v odzivu na zaostrovanje odnosov z ZDA opozorila na nevarnosti unilateralnih ukrepov in podprla prizadevanja za mir v Ukrajini in Gazi.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.