Na političnem parketu se je bil hud boj, obtožbe so letele z ene in druge strani, vrteli so se politični manevri za glasove ... V nedeljo je Evropa odločala ... in, no, postregla nam je tudi z nekaterimi (neljubimi) presenečenji. Kaj to pomeni za prihodnost EU? Kaj za prihodnost Slovenije? In, nenazadnje, kaj za prihodnost ljudi? In kaj se je dogajalo drugod? Zaradi volilnega molka Tedenskih (s)pet tokrat objavljamo dan kasneje.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Slovenska in evropska usmeritev v desno, podpora referendumom 'tesna'
Ključno: Evropa je izbrala svoje predstavnike v Evropskem parlamentu. Slovenija je štiri mandate podelila SDS, dva mandata Svobodi, po en mandat pa Vesni, SD in NSi. Slovenci pa so ob tem odločali tudi o usodi štirih posvetovalnih referendumih; podporo so dobili vsi.
Podrobno: V nedeljo so članice EU izbirale svoje predstavnike v Evropskem parlamentu. In čeprav na evropskem parketu Evropski ljudski stranki (EPP), katere vodilna kandidatka Ursula von der Leyen, skupaj s socialnimi demokrati (S&D; 135 mandatov) in liberalci (Renew; 83 mandatov) ohranja večino, pa smo na evropskem parketu lahko opazovali tudi vzpon skrajne desnice. V Franciji je namreč slavila skrajno desna stranka Nacionalni zbor, ki je tam prejela več kot 32 odstotkov glasov. V Italiji so se volišča zaprla šele ob 23. uri, projekcije pa trenutno kažejo na zmago Bratov Italije, ki jih vodi premierke Giorgia Meloni. V Nemčiji pa je sicer slavila desnosredinska krščanska unija CDU/CSU, a je drugo mesto presenetljivo zasedla skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je prejela 16 mandatov.
Kdo pa bo naslednjih pet let v Bruslju zastopal Slovenijo? Tudi slovenski volilni upravičenci so večino mandatov podelili desnici. Štiri bruseljske stolčke bodo tako zasedali poslanci SDS (Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims in Zala Tomašič), dva poslanca Gibanja Svoboda (Irena Joveva in Marjan Šarec), po enega pa predstavnik Vesne (Vladimir Prebilič), SD (Matjaž Nemec) in NSi (Matej Tonin).
Slovenci pa smo lahko ob boku evropskih volitev glasovali tudi na treh posvetovalnih referendumih s štirimi vprašanji. Bitka je bila tesna, a naposled so s tesno zmago vseeno slavili pobudniki referendumov. Volivci so referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življanja podprli s 54,73 odstotka glasovi podprli referendum, proti jih je bilo 45,27 odstotka volivcev, za uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah se je na referendumu zavzelo 70,73 odstotka volivcev, proti jih je glasovalo 29,27 odstotka. Glede konoplje pa so se lahko volivci izjasnili na dveh referendumskih vprašanjih. Konoplji v medicinske namene so s trdno podporo namenili 66,59 odstotka glasov (proti jih je bilo 33,41 odstotka). Najtesnejši izidi pa so bili pri vprašanju o legalizaciji konoplje za omejeno osebno rabo. Slednja je namreč prejela le 51,51-odstotno podporo (proti je bilo 48,49 odstotka volivcev).
Zanimivo: Kaj pomeni evropski zasuk v desno? Čeprav je na evropskih volitvah večino naposled vseeno ohranila koalicija EPP, S&D ter Renew, pa uspeh skrajne desnice ni zanemarljiv. Povečali so si namreč število bruseljskih stolčkov, kar pomeni, da bo morala koalicija (najmanj) veliko bolj upoštevati njihove predloge, pobude, stališča. A najpomembneje in morda tudi najsrhljiveje je, da je skrajna desnica uspeh žela v zelo močnih evropskih državah, ki v Brusel pošljejo tudi največje število poslancev. Nemčija ima v Parlamentu s kar 96 poslanskimi sedeži največ mandatov, sledita pa ji Francija z 81 in Italija s 76 mandati. Na dolgi rok bo tako tudi Evropa zavzela veliko bolj konservativno držo, na kratek pa se vpliv volitev že kaže tudi na nacionalni ravni. Francoski predsednik Emmanuel Macron je namreč po porazu na evropskih volitvah razpustil francoski parlament in za konec junija razpisal predčasne volitve.
Slovenija priznala neodvisno državo Palestino
Ključno: Slovenija je v luči dogajanja v Gazi priznala neodvisno državo Palestino ter z njo vzpostavila diplomatske odnose.
Podrobno: V ponedeljek je odbor DZ za zunanjo politiko podprl predlog vlade za priznanje neodvisnosti in suverenosti Palestine. Za sklep je glasovalo devet članov, proti so bili trije poslanci SDS. Slednja je sicer vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o priznanju Palestine. Vendar je v torek DZ vendarle brez glasu proti podprl sklep vlade o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države. Seja DZ je potekala ob obstrukciji opozicijskih SDS in NSi ter postopkovnih zapletih.
Slovenija je tako postala 147. članica Združenih narodov, ki je priznala Palestino, in sicer v mejah iz leta 1967 oziroma v mejah, o katerih bi se vpleteni strani dogovorili v bodočem mirovnem sporazumu. V sredo sta nato Slovenija in Palestina vzpostavili diplomatske odnose. Noto o priznanju in vzpostavitvi diplomatskih odnosov je palestinskemu veleposlaniku Salahu Abdel-Šafiju predala zunanja ministrica Tanja Fajon. Veleposlanik je priznanje označil kot pomemben prispevek k miru ter se Sloveniji zahvalil za načelno držo glede spoštovanja mednarodnega prava in zagovarjanja pravice Palestincev do samoodločbe. Za priznanje se je premierju Robertu Golobu v telefonskem pogovoru zahvalil palestinski predsednik Mahmud Abas.
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v petek vložila predlog za sklic nujne seje komisije DZ za poslovnik, na kateri bi govorili o domnevni zlorabi instituta posvetovalnega referenduma. Ocenjuje namreč, da so v SDS predlog za razpis posvetovalnega referenduma glede priznanja Palestine večkrat vložili zato, da bi DZ preprečili priznati to državo. Klakočar Zupančič komisiji za poslovnik predlaga sprejem enega sklepa. V primeru njegovega sprejetja bi komisija na delovno skupino, ki deluje pri komisiji, naslovila pobudo, da pripravi predlog normativnih sprememb poslovnika DZ.
Zanimivo: Prejšnjo soboto sta skrajno desna izraelska ministra za finance in nacionalno varnost Bezalel Smotrič in Itamar Ben-Gvir zagrozila z odstopom in razpadom vladajoče koalicije, če bo premier Benjamin Netanjahu sprejel predlog o prekinitvi ognja v Gazi. Vodja opozicije Jair Lapid pa je obljubil, da bo podprl vlado, če ga bo sprejel. Hamas je sporočil, da načrt ocenjuje pozitivno.
Ustavno sodišče določilo, kako uresničiti odločbo o sodniških plačah
Ključno: Ustavno sodišče je zaradi neukrepanja države samo določilo, kako uresničiti odločbo o sodniških plačah.
Podrobno: Ustavno sodišče je z dopolnilno odločbo določilo način izvršitve svoje odločbe o neustavnosti sodniških plač. Na novo določene sodniške plače, usklajene z inflacijo za nazaj, bodo sodnikom prvič izplačali pri izplačilu za avgust v septembru letos, pri čemer bodo dobili tudi razliko za nazaj od 3. januarja letos. Upoštevajo se plačni razredi sodniških funkcij, kot so bili v veljavi na dan 1. junija 2012, usklajeni s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023.
Zanimivo: Mimogrede, ministrstvo za finance je v javno obravnavo vložilo paket osnutkov zakonodajnih predlogov davčnih sprememb za uveljavitev s 1. januarjem 2025. Gre za spremembe zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb, o davku na dodano vrednost, o davčnem postopku in o množičnem vrednotenju nepremičnin ter osnutek uredbe o trošarinah za alkohol in alkoholne pijače. Ministrstvo se je ob tem odpovedalo načrtom o obveznem izdajanju računov na avtomatih za hrano in pijačo.
Ukrajina in Moldavija pred vrati EU
Ključno: Ukrajina in Moldavija sta izpolnili vse pogoje za začetek pristopnih pogajanj z EU, odločitev je zdaj v rokah držav članic.
Podrobno: Na Evropski komisiji so dodali, da je zdaj odločitev o tem v rokah držav članic. Da bosta Kijev in Kišinjov lahko dejansko začela pristopna pogajanja, kar so decembra lani podprli voditelji držav članic, bodo moral Svet EU sprejeti pogajalska okvirja. S tem bodo države članice določile načela, na katerih bodo temeljila pristopna pogajanja, njihovo vsebino in potek.
Ameriški predsednik Joe Biden je na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim napovedal nov sveženj vojaške pomoči za Ukrajino v vrednosti 225 milijonov ameriških dolarjev. Biden se je opravičil za zamudo pri sprejemanju svežnja, ki ga je ameriški kongres odobril šele konec aprila. Nov paket pomoči vključuje strelivo za raketne sisteme Himars, rakete za sisteme zračne obrambe Hawk, rakete Stinger za sestreljevanje letal in helikopterjev, rakete Javelin za uničevanje tankov, topove, granate, oklepna vozila, vojaške čolne in drugo opremo. Ta pomoč je namenjena krepitvi ukrajinskih obrambnih zmogljivosti v boju proti ruski agresiji.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija Ukrajini poslala bojna letala Mirage 2000-5 in izurila ukrajinske pilote za njihovo upravljanje. Koliko letal bo Pariz zagotovil Kijevu, zaenkrat ni znano. Rusija se je na to odločitev odzvala z obtožbo, da Macron izkazuje popolno podporo režimu v Kijevu in je pripravljen na neposredno sodelovanje Francije v vojaškem spopadu.
Zanimivo: Ruski predsednik Vladimir Putin je na mednarodnem gospodarskem forumu poudaril, da je ruska vojska letos v Ukrajini zasedla 47 mest in vasi ter skupno 880 kvadratnih kilometrov ozemlja. Kljub sankcijam Zahoda zaradi invazije na Ukrajino je zatrdil, da Rusija ostaja ključna partnerica v svetovni trgovini in da rusko gospodarstvo raste hitreje od svetovnega povprečja, pri čemer delež rublja v mednarodni menjavi znaša skoraj 40 odstotkov.
Mehika dobila prvo predsednico
Ključno: Na predsedniških volitvah v Mehiki je zmagala kandidatka vladajoče leve stranke Claudia Sheinbaum. Z njo je Mehika dobila prvo predsednico doslej, obljubila je nadaljevanje politike svojega mentorja in trenutnega predsednika Andresa Manuela Lopeza Obradorja.
Podrobno: Do junija lani je bila Sheinbaum vodja mestnih oblasti v Ciudad de Mexicu, nato je odstopila zaradi predsedniške kandidature. Uživala je podporo Lopez Obradorja, ki se ni mogel potegovati za nov mandat, saj mehiška ustava predsednike omejuje na enega samega. Šestletni mandat bo nastopila 1. oktobra. Lopez Obrador ji je že čestital za zmago in izrazil svoje spoštovanje. Izpostavil je, da bo služila kot prva predsednica v zgodovini države.
Njena zasledovalka, senatorka staroselskih korenin Xochitl Galvez, ki je predstavnica desnosredinske opozicijske Stranke nacionalne akcije (PAN), je osvojila nekaj manj kot 30 odstotkov glasov. Jorge Alvarez Maynez iz levosredinskega Državljanskega gibanja pa je zbral manj kot deset odstotkov.
Zanimivo: Dodajmo še, da je na predsedniških volitvah na Islandiji med 12 kandidati s 34,3 odstotka glasov zmagala 55-letna podjetnica Halla Tomasdottir, ki bo druga ženska na tem položaju.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Okoljsko ministrstvo je predstavilo osnutek posodobitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki prinaša bolj smele ukrepe in cilje Slovenije pri razogljičenju in energetski učinkovitosti do leta 2030 od sedanjega NEPN. Zvišan je cilj glede zmanjšanja emisij, in sicer za 55 namesto za 36 odstotkov glede na leto 2005, kar bi dosegli z zaprtjem Teša. Višji je tudi cilj krčenja rabe energije, in sicer za 11 odstotkov. Novi cilj glede deleža rabe obnovljivih virov v končni rabi energije je 33 odstotkov. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa je zaključila postopek v zvezi s sumi nepravilnosti pri izvedbi javnega naročila ministrstva za obrambo za produkcijo dokumentarne resničnostne serije Vojak v akciji. Pri javnem naročilu je zaznala več korupcijskih tveganj, zadevo pa odstopila računskemu sodišču in Državni revizijski komisiji.
Vlada je izdala novelo uredbe o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ta med drugim predvideva povečanje dostopnosti do fizioterapije ob dodatnih 69 fizioterapevtih. Načrtovano je povečanje deleža prospektivnih programov v bolnišnični obravnavi, financiranje paliativne obravnave otrok in plačevanje celične terapije z lastno napravo CAR-T za ljubljanski klinični center. V okviru ljubljanskega kliničnega centra novela širi program najzahtevnejših posegov pri otrocih s prirojenimi srčnimi napakami. Iz Zveze potrošnikov in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa so na novinarski konferenci opozorili, da alkopopsi, torej mešane alkoholne pijače, kot so koktajli in radlerji, mladim odpirajo vrata v svet alkohola. V tržnem pregledu so odkrili alkopopse na osnovi žganih pijač s 14- volumenskim deležem alkohola, kar je trikrat več od drugih primerljivih pijač na trgu, so pojasnili.
Ministrstvo za solidarno prihodnost bo po besedah ministra Simona Maljevca predlog zakona o financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj pripravilo v prihodnjih mesecih. Zakon, ki bo določal pogoje financiranja, zemljiško politiko in izračun najemnin ter bo prinesel kadrovsko in tehnično pomoč, naj bi bil nato sprejet do konca leta. Iz proračuna naj bi država v ta namen namenila do 100 milijonov evrov na leto. Medtem so nevihte povzročale škode na različnih koncih Slovenije. V ponedeljek se je začelo z močnimi nalivi, ki so povzročili škodo v občinah Gornja Radgona in Radenci. Neurje je hudo prizadelo naselje Boračeva, kjer je bilo poplavljenih okoli sto hiš. V petek pa so ponekod po Sloveniji, predvsem na Štajerskem lokalne nevihte in neurja povzročili nemalo težav. Agencija za okolje je za severozahodni in severovzhodni del Slovenije izdala tudi oranžno opozorilo. Škodo so med drugim utrpeli v Račah, Hočah, Radizelu in Miklavžu na Dravskem polju.
Pojdimo še v tujino. Na parlamentarnih volitvah v Južni Afriki je vladajoča stranka Afriški nacionalni kongres ANC prvič po treh desetletjih izgubila absolutno večino. Prejela je 40,11-odstotno podporo in bo morala za vodenje države oblikovati koalicijo. Predsednik Južne Afrike Cyril Ramaphosa je 6. 6. napovedal, da si bo ANC prizadevala oblikovati vlado narodne enotnosti. Stranka indijskega premierja Narendre Modija pa je na parlamentarnih volitvah osvojila 240 od 534 poslanskih sedežev in ostaja največja stranka, je pa po desetih letih izgubila absolutno večino. Opozicija pod vodstvom Kongresne stranke je skoraj podvojila število sedežev. Modi sicer ostaja na položaju premierja.
Južna Koreja je sporočila, da bo v celoti prekinila vojaški sporazum s Severno Korejo, katerega cilj je zmanjšanje napetosti med državama. Severna Koreja je sicer južni sosedi v zadnjih dneh čez mejo poslala več sto balonov s smetmi. Konec tedna pa so številni svetovni voditelji obeležili 80. obletnico dneva D. Ameriški predsednik Joe Biden in francoski predsednik Emmanuel Macron sta izpostavila pomen nadaljnje podpore Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je požel stoječe ovacije, predstavniki Rusije niso bili povabljeni.
Ameriška vesoljska agencija Nasa je v sredo izstrelila vesoljsko plovilo Starliner z dvočlansko posadko, ki se je 6. 6. po nekaj težavah priključilo na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Starliner je nato v četrtek z dvema astronavtoma pristal na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), a se je znova soočil z več tehničnimi problemi. Po težavah z motorji se je tako Starliner uspel priklopiti na ISS šele v drugem poskusu, je razvidno iz posnetkov ameriške vesoljske agencije Nasa. Medtem je kitajska lunarna sonda Chang'e 6 uspešno pristala na oddaljeni strani Lune, kjer bo zbrala vzorce, ameriško podjetje SpaceX pa je izstrelilo raketo Starship na četrti testni polet - največja in najmočnejša raketa na svetu se je nato uspešno vrnila v atmosfero in pristala v oceanu.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
コメント