Tedenskih (s)pet, 12.

Če si kdaj poslušala One Direction, verjetno že veš, da je v minulem tednu ob padcu z balkona v Buenos Airesu umrl britanski pevec Liam Payne. Payne je leta 2010 zaslovel kot član One Direction, ki je nekaj časa veljala za eno najbolj priljubljenih skupin na svetu. Številni oboževalci so se po novici začeli zbirati pred hotelom v Buenos Airesu in žalovati za umrlim pevcem. Slišijo se pesmi One Direction, ponekod so zagorele sveče, oboževalci so na različna mesta prilepili tudi čustvena pisma. Dogajalo se je seveda še veliko drugega ... Če te zanima kaj, preveri spodaj.

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Goloba ovadili zaradi domnevnega izkoriščanja položaja

Ključno: Premierja Roberta Goloba je po obtožbah bivše notranje ministrice Tatjane Bobnar ovadila policija.

Podrobno: Policija, ki je skoraj dve leti preverjala trditve Bobnarjeve o vmešavanju Goloba v delo policije, je premierja v torek kazensko ovadila zaradi kaznivega dejanja dajanja daril za nezakonito posredovanje. Golob je v celoti zavrnil očitke in zatrdil, da ne gre za vmešavanje v delo policije, ampak za politični boj. Odvetnik Bobnarjeve je očitke o političnem boju zavrnil ter poudaril, da je nadaljnji postopek zoper premierja v pristojnosti državnega tožilca.

Zanimivo: Koalicijski partnerji so v odzivih dejali, da morajo zdaj delo opraviti pristojni organi, pričakujejo tudi Golobova pojasnila. Poslanci Svobode pa v dogajanju vidijo napad na premierja in rušenje vlade.

Javna razprava o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti

Ključno: V četrtek se je iztekla javna razprava o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, katere cilj je razmejitev javnega in zasebnega zdravstva.

Podrobno: Javna razprava o predlogu novele se je iztekla 16. oktobra. Predlog predvideva, da zdravniki iz javnega zdravstvenega sistema ne bi več mogli delati za zasebnike na samoplačniškem trgu. Ob tem bi poskušali zaposlene motivirati, da bi čim več dela opravili v matičnem javnem zavodu. V javni razpravi je pripombe podalo skoraj 100 organizacij in posameznikov.

Slišati je opozorila pred odpovedmi zdravnikov v javnih ustanovah, največ pripomb pa se nanaša na regulacijo javnega in zasebnega zdravstva. Na primer, v iniciativi Glas ljudstva predlagajo, da bi zdravstveni delavci dovoljenje za delo pri drugem delodajalcu v javni zdravstveni mreži dobili le, če v njihovih primarnih ustanovah ni nedopustno dolgih čakalnih dob, je povedal član Dušan Keber. Ta pogoj je bil naveden v izhodiščih za pripravo predloga novele, a ga nato ministrstvo za zdravje v člene predloga novele ni zapisalo, so opozorili v Glasu ljudstva. Poleg tega predlog novele predvideva, da direktorji in strokovni direktorji javnih zdravstvenih zavodov ne bi več smeli delati pri drugih izvajalcih. V iniciativi predlagajo, da se ta omejitev razširi tudi na predstojnike oddelkov javnih zdravstvenih ustanov.

V iniciativi menijo še, da nagrajevanje zdravnikov prek podjemnih pogodb ni dobra rešitev. Predlagajo sklenitev aneksov k pogodbam za zaposlitev za deficitarnost. S tem bi bili zdravstveni delavci ves čas dela tudi zavarovani, prav tako pacienti, je poudaril Keber. V zakonu prav tako prepoznavajo preveliko enačenje koncesionarjev in javnih zavodov ter veliko premalo varovalk, ki bi preprečile, da bi koncesionarji še vedno prelagali manj dobičkonosne storitve na javne bolnišnice, je dodal predstavnik iniciative Jaša Jenull.

Zanimivo: Med predlogi so tudi dobre rešitve, ki jih bodo na ministrstvu pregledali, je povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Poljska: osnutek zakona za civilne zveze istospolnih parov

Ključno: Poljska vlada je v petek predložila osnutek zakona, s katerim bi uzakonili civilne zveze istospolnih parov. Vendar mora zakon potrditi še parlament, nato pa ga mora podpisati konservativni predsednik Andrzej Duda.

Podrobno: Na Poljskem je trenutno edina zakonita oblika partnerske zveze poroka med moškim in žensko, del javnosti v državi z močno katoliško tradicijo pa se že dlje časa vztrajno upira zahtevam aktivistov po liberalizaciji zakonov in pravil na tem področju.

Vlada pod vodstvom Donalda Tuska, ki je decembra lani prevzela oblast, je kmalu po zmagi na volitvah obljubila uvedbo zakona, s katerim bi legalizirali civilne poroke istostopolnih parov. Pred tem je več let vladala konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS). Se je pa zapletlo pri usklajevanju besedila, saj v Tuskovi vladi sodeluje tudi konservativna krščanska Poljska koalicija. Trenutno predlagani zakon omenja zvezo dveh oseb - ne glede na spol - ki skleneta partnersko zvezo na matičnem uradu. Vključuje tudi določbo o legalizaciji zvez istospolnih parov, ki so se poročili v drugih državah.

Poleg parlamenta mora predlog potrditi tudi konservativni predsednik države Duda, ki je zaveznik PiS in je vladi že večkrat preprečil sprejemanje zakonodajnih predlogov, med drugim tudi na področju pravosodja in legalizacije splava. Mimogrede, Evropsko sodišče za človekove pravice je lani pozvalo Poljsko, naj istospolnim parom omogoči uradno priznanje partnerskega razmerja.

Zanimivo: Poljska vlada je v minulem tednu podprla migracijsko strategijo, ki vključuje možnost začasne prekinitve pravice do prošnje za azil. Za to so se odločili, ker Rusija in Belorusija po besedah Tuska na mejo s Poljsko pošiljata migrante, da bi destabilizirali EU.

Izrael ubil vodjo Hamasa

Ključno: Izraelska vojska, ki je nadaljevala napade na Gazo, je ubila vodjo Hamasa Jahjo Sinvarja. Še naprej je napadala tudi položaje Hezbolaha v Libanonu, pri čemer so bili tarča tudi pripadniki sil Združenih narodov (ZN).

Podrobno: Izraelska vojska je nadaljevala obleganje begunskega taborišča Džabalija na severu Gaze, kjer je bilo do četrtka ubitih več kot 400 ljudi. Obenem so omejili dostop humanitarne pomoči in Unicef je v torek sporočil, da so omejitve najhujše od oktobra 2023. Minulo nedeljo so v napadu šiitskega gibanja Hezbolah z brezpilotnimi letali na vojaško oporišče na severu Izraela bili ubiti štirje izraelski vojaki, več kot 60 ljudi je ranjenih.

V ponedeljek je Varnostni svet ZN izrazil resno zaskrbljenost zaradi incidentov, ki ogrožajo varnost pripadnikov misije Unifil v Libanonu. Unifil je sicer sporočil, da njegovi pripadniki kljub pozivom Izraela, naj se umaknejo, ne bodo zapustili svojih položajev. Ameriški mediji pa so ob sklicevanju na neimenovane visoke uradnike poročali, da je Izrael ZDA zagotovil, da povračilni napad na Iran ne bo usmerjen proti jedrskim in naftnim objektom. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v torek zatrdil, da bodo ukrepali na podlagi lastnih nacionalnih interesov. Poleg tega so ZDA v torek pozvale Izrael, naj v 30 dneh okrepi dobavo humanitarne pomoči za Gazo in izboljša tamkajšnje humanitarne razmere, če tega ne bo storil, pa bi bi to lahko vplivalo na vojaško pomoč ZDA.

V četrtek je Izraelska vojska ubila Sinvarja, odgovornega za napad palestinskega islamističnega gibanja na Izrael 7. oktobra lani. Netanjahu je ob tem dejal, da smrt Sinvarja ne pomeni konca vojne proti Hamasu, je pa to začetek konca. Isti dan je Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah napovedalo novo fazo v vojni z Izraelom in dodalo, da je prvič uporabilo natančno vodene rakete proti izraelskim vojakom. Število smrtnih žrtev v Libanonu je od začetka spopadov med Hezbolahom in Izraelom preseglo 2400.

V petek je Palestinsko gibanje Hamas potrdilo smrt Sinvarja. Zagotovili so, da jih bo to le še okrepilo in napovedali, da zajetih talcev ne bodo vrnili, vse dokler izraelska vojska ne konča agresije v Gazi in se popolnoma umakne iz razdejane enklave. Predstavnik mirovne misije ZN v Libanonu (Unifil) pa je opozoril, da je Izraelska vojna v Libanonu povzročila obsežno uničenje mest in vasi na jugu države. Ob tem je poudaril, da mora Unifil ostati na položajih, čeprav so jih izraelske sile večkrat napadle. Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je v četrtek napovedalo novo fazo v vojni z Izraelom, ki je nadaljeval napade na položaje gibanja.

Voditelji držav članic EU, tudi slovenski premier Robert Golob, so na vrhu izrazili globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja napetosti na Bližnjem vzhodu, med drugim v Libanonu, in obsodili napade na pripadnike misije ZN v tej državi. Pozvali so tudi k takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in Libanonu. Voditelji so pozvali tudi k razmisleku o novih načinih za preprečevanje nezakonitih migracij. Ameriški predsednik Joe Biden je menil, da je smrt Sinvarja priložnost za iskanje poti do miru v Gazi. Nemški kancler Olaf Scholz pa upa, da bo smrt Sinvarja utrla pot za premirje in izpustitev talcev. Tudi v Parizu in Londonu so palestinsko gibanje pozvali, naj osvobodi talce. Iran je prepričan, da bo uboj Sinvarja v regiji okrepil duh odpora, libanonski Hezbolah je Palestincem zagotovil nadaljnjo podporo.

Zanimivo: V Slovenijo je v nedeljo prispelo deset otrok in mladostnikov iz Gaze s spremljevalci, ki jim bodo v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča nudili zdravljenje in psihosocialno rehabilitacijo. V ponedeljek so Gibanje za pravice Palestincev, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Civilnodružbena iniciativa za Palestino in gibanje študentje za svobodno Palestino na vlado in ministrstva naslovili peticijo, s katero od oblasti zahtevajo uvedbo vojaških, gospodarskih, političnih in diplomatskih sankcij proti Izraelu. Dodajmo, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala nov predlog zakonodaje na področju vračanja migrantov v države izvora, ki bi lahko vseboval tudi idejo o vzpostavitvi centrov za vračanje zunaj EU. Medtem so voditelji članic EU v izjavi po vrhu pozvali k razmisleku o novih načinih za preprečevanje nezakonitih migracij, pri čemer pa so dodali potrebo po upoštevanju prava. Možnosti centrov za vračanje zavrnjenih migrantov v države izvora v tretjih državah niso omenili.

Zelenski z načrtom za mir

Ključno: Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil svoj načrt za mir.

Podrobno: Zelenski je v sredo v parlamentu predstavil dolgo pričakovani načrt za zmago Ukrajine v vojni proti Rusiji, ki vključuje povabilo Ukrajine v Nato, odpravo omejitev pri uporabi zahodnega orožja in zavrnil kakršenkoli odstop ukrajinskega ozemlja Rusiji. Voditelji članic EU so se na to odzvali z napovedjo, da bodo še povečali podporo Ukrajini, tudi s posojilom v višini do 35 milijard evrov. Ameriški predsednik Joe Biden pa je v telefonskem pogovoru Zelenskemu napovedal 425 milijonov dolarjev vredno dodatno vojaško pomoč. Gre predvsem za sisteme zračne obrambe in topništvo.

Poleg tega je Zelenski v četrtek dejal, da si bo Kijev prizadeval za jedrsko orožje, če se Ukrajina ne bo mogla pridružiti Natu, kar je ruski predsednik Vladimir Putin označil za nevarno provokacijo. Napovedal je tudi ustrezen odziv na vsak tak korak. Kijevu je tudi očital pomanjkanje pripravljenosti za pogajanja za končanje vojne. Zelenski je dejal tudi, da Severna Koreja usposablja okoli 10.000 vojakov za podporo ruski invaziji na Ukrajino, pri čemer se je skliceval na obveščevalne podatke. Južnokorejska obveščevalna služba potrdila, da Pjongjang namerava v podporo Rusiji napotiti 12.000 vojakov. Prvih 1500 naj bi že prispelo v Rusijo.

Konec tedna pa so iz Kijeva sporočili, da so prejeli trupla 501 pripadnika ukrajinske vojske, ki so izgubili življenje v vojskovanju z ruskimi silami, večinoma na vzhodni fronti. Izmenjava zapornikov in trupel ubitih vojakov ostaja področje, na katerem Moskva in Kijev od začetka vojne v Ukrajini še vedno sodelujeta. Medtem je EU uvedla dodatne sankcije proti Iranu zaradi dobav brezpilotnih letalnikov in raket Rusiji, ki jih ta uporablja v invaziji na Ukrajino. Med sankcioniranimi so vidni predstavniki iranske revolucionarne garde in iranske letalske družbe. Nove sankcije proti Iranu je uvedla tudi Velika Britanija.

Zanimivo: Nemški kancler Olaf Scholz je v petek na obisku gostil Bidna, s katerim sta se zavzela za nadaljnjo podporo zveze Nato Ukrajini. Voditelja sta se strinjala o prizadevanjih, da bi se izognili nadaljnjemu zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu. Na srečanju z britanskim premierjem Keirom Starmerjem in francoskim predsednikom Emmanuel Macron so se prav tako izrekli za končanje vojne v Gazi in nadaljnjo podporo Ukrajini. Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je Bidnu podelil najvišje nemško državno odlikovanje, veliki križ za zasluge.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Odbor DZ za obrambo se je seznanil s predlogom sprememb proračuna za leto 2025 in s predlogom za leto 2026. Predlagani proračunski dokumenti za naslednje leto predvidevajo več kot 1,2 milijarde evrov za področje obrambe, kar je 191,2 milijona več od ocene realizacije letošnjega proračuna. Predlog proračuna za 2026 pa predvideva več kot 1,3 milijarde evrov. S proračunskimi dokumenti se je seznanil tudi odbor DZ za zunanjo politiko. Predlagani proračun zunanjega ministrstva za 2025 je za dobrih 47 milijonov evrov višji in znaša 161,7 milijona evrov, za leto 2026 pa znaša 167 milijonov evrov. Tudi odbor DZ za delo se je seznanil s predlaganimi proračunskimi dokumenti za naslednji dve leti, ki v 2025 prinašajo višanje sredstev na večini področij. Izjema je dolgotrajna oskrba, kjer je napovedana uvedba obveznega prispevka. Mimogrede, ob mednarodnem dnevu boja proti revščini so objavili, da je v Sloveniji lani v gospodinjstvih z dohodkom pod pragom tveganja revščine živelo 264.000 prebivalcev ali 12,7 odstotka ljudi, kar je pod povprečjem EU.

Poslanec Anže Logar je potrdil, da je poslal izstopno izjavo iz poslanske skupine SDS. Logar je sicer iz stranke izstopil pred dobrim tednom, 9. oktobra (več o tem v prejšnjih Tedenskih (s)pet). Iz SDS je po 20 letih izstopila poslanka Eva Irgl. Poslanec SDS Dejah Kaloh pa je dejal, da bo odločitev sprejel po sestanku z Logarjem. Logar, Kaloh in Irgl so februarja zavrnili podpis izjave, da bodo do konca tega mandata delovali kot člani in poslanci SDS.

Zunajparlamentarna stranka Vesna je vložila pobudo za presojo ustavnosti in predlog za začasno zadržanje odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta Jek 2. Za to so se odločili zaradi po njihovem zavajajočega referendumskega vprašanja, ki da omejuje svobodno odločanje volivca, saj naj bi ta na njegovi podlagi menil, da odloča o stabilni oskrbi z električno energijo in ne o gradnji nove nuklearke v Krškem. Poleg tega je na ustavno sodišče je bila posredovana še druga pobuda za ustavno presojo odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o drugem bloku krške nuklearke (Jek 2). Vložili so jo dve fizični osebi ter nevladni organizaciji Focus in Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja. Mednarodni neodvisni pregled vhodnih podatkov za analizo ekonomike projekta Jek 2 ni bistveno spremenil prvotne ocene njegove ekonomske upravičenosti. Po reviziji, ki sta jo izvedla Ernst&Young in francosko svetovalno podjetje Assystem, specializirano za jedrski sektor, je investicijska vrednost brez stroškov financiranja ocenjena na 9,6 do 15,4 milijarde evrov. V Genu energiji menijo, da je projekt smiselno nadaljevati, ob zelo skrbni analizi tveganj.

Pristojno ministrstvo je v javno obravnavo poslalo osnutek interventnega zakona, s katerim bi uredili ogrevanje za prebivalstvo v Šaleški dolini s spremembo režima obratovanja Teša do zagotovitve nadomestnega vira ogrevanja. Režim je predviden do konca leta 2029, načrtovano je za skupno 833 milijonov evrov državnega nadomestila. Nova plinsko-parna enota v Termoelektrarni-Toplarni Ljubljana v Mostah pa je v poskusnem obratovanju, temu bo sledil njen polni zagon. Ko bo primarni energent postal zemeljski plin, bo zagotovljeno 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga. Investicijska cena nove enote je 145 milijonov evrov brez DDV.

Svet Evrope je v najnovejšem poročilu o oceni pravosodnih sistemov v evropskih državah zapisal, da Slovenija za pravosodni sistem, tako kot že v preteklih letih, namenja več sredstev od evropskega povprečja. Glede na podatke v poročilu ima Slovenija tudi skoraj dvakrat več sodnikov na 100.000 prebivalcev od evropskega povprečja. Število sodnikov v Sloveniji se že leta vztrajno zmanjšuje, so v odzivu na poročilo izpostavili na vrhovnem sodišču. Glede sodnih zaostankov na upravnem področju so pojasnili, da so ti povezani z izredno velikim številom zadev, ki jih morajo obravnavati prednostno.

Vlada in predstavniki avtomobilske industrije so razpravljali o izzivih panoge. Ugotovili so, da je sektor v razmeroma dobri kondiciji in se dogovorili za ukrepe, ki mu bodo pomagali prebroditi morebitno krizo in doseči potreben inovacijski preboj. Naslednji podoben sestanek načrtujejo čez tri mesece. Kot je povedal koordinator projekta slovenske avtomobilske industrije Misija GREMO Iztok Seljak, so se na sestanku s predsednikom vlade Robertom Golobom in ministrsko ekipo dogovorili, da bodo pripravili projekt, s katerim bodo dogovorjena sredstva v višini 200 milijonov evrov podvojili. Kolesar Tadej Pogačar pa je zmagal še na dirki po Lombardiji, na kateri je prepričljivo slavil po samostojnem pobegu več kot 40 km pred ciljem in še četrtič zapored osvojil zadnji spomenik v sezoni.

Nadaljujmo v tujini. Demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris je objavila zdravniško poročilo o svojem zdravstvenem stanju, ki potrjuje njeno sposobnost opravljanja predsedniških dolžnosti. Obenem so pozvali republikanskega tekmeca, 78-letnega Donalda Trumpa, naj stori isto. Oblasti okrožja Riverside v Kaliforniji pa so sporočile, da so najverjetneje preprečili še tretji poskus atentata na Trumpa. Poleg tega je razpadla islandska vladna koalicija. Predsednici je v ponedeljek predlagal razpustitev parlamenta in sklic novih parlamentarnih volitev. Bangladeško sodišče pa je izdalo nalog za aretacijo nekdanje premierke Šejk Hasine in še 45 oseb, povezanih z njeno stranko Liga Awami, zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti med poletnimi protivladnimi protesti, v katerih je umrlo več sto ljudi.

Kitajska je izvedla nove obsežne vojaške vaje v bližini Tajvana, ki ga je obkolila z ladjami in letali. Glede na navedbe Pekinga gre za opozorilo tistim, ki si prizadevajo za neodvisnost otoka. Medtem je Severna Koreja sporočila, da je v svoji ustavi Južno Korejo opredelila kot sovražno državo. Že pred tem je razstrelila odseke cest in železnic proti jugu korejskega polotoka, kar je Pjongjang označil za postopek popolne ločitve ozemlja med državama.

Onesnaženje, degradacija habitatov, podnebne spremembe in prekomerna uporaba sladkovodnih virov obremenjujejo vodne vire v Evropi bolj kot kadarkoli prej. V dobrem stanju je le tretjina površinskih voda, je opozorila Evropska agencija za okolje (EEA). V Jablanici pa so v prisotnosti več tisoč žalujočih pokopali 19 žrtev katastrofalnih poplav in plazov, ki so v začetku meseca prizadeli osrednji del BiH. Življenje je sicer skupno izgubilo 27 ljudi. Medtem so italijansko Ligurijo po obilnih padavinah prizadeli poplave in zemeljski plazovi, prekinjene so bile železniške povezave. Neurja z obilnimi padavinami so zajela tudi dele Francije, številne avtoceste in železniške proge so zaprte, domove je moralo zapustili najmanj 900 ljudi.

Nobelovo nagrado za ekonomijo letos prejmejo ameriški profesorji Daron Acemoglu, Simon Johnson in James A. Robinson za delo na področju analiz vpliva družbenih institucij na blaginjo držav in posledično na globalno neenakost, je sporočila Švedska kraljeva akademija. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je začela nov krog cepljenja otrok proti otroški paralizi v Gazi. Ob drugem odmerku cepiva naj bi več kot pol milijona otrok prejelo tudi odmerek vitamina A za krepitev imunskega sistema. Svet Evropske centralne banke (ECB) pa je drugič zapored znižal osrednje evrske obrestne mere, in sicer za 0,25 odstotne točke. To je tretji rez v obrestne mere po junijskem obratu v denarni politiki.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.