Tedenskih (s)pet, 16. - 22. 3.

Mar 2310 min read

Si vedel, da so v Inštitutu 8. mare opozorili na sporne določbe kazenskega zakonika, po katerih so dva spolna napadalca, na prvi stopnji obsojena na leto dni zapora, obsodili le na pogojno kazen? Zakonik namreč za posilstvo in spolno nasilje določa strožjo kazen v primeru, ko ju stori več oseb, ne dve. Vlado so pozvali k spremembi. Medtem je madžarski parlament sprejel zakon, ki prepoveduje vsakoletno parado ponosa v Budimpešti in dovoljuje policiji, da za identifikacijo udeležencev uporabi programsko opremo za prepoznavanje obrazov.

Dogajalo pa se je še veliko drugega. Če te zanima, kaj, beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Vrh EU: krepitev evropske obrambe

Ključno: Vrh EU se je zavzel za okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030.

Podrobno: Voditelji držav članic Evropske unije so se na vrhu v Bruslju zavzeli za okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope do leta 2030. Podprli so belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe, ki jo je Evropska komisija predstavila 19. marca in predvideva do 800 milijard evrov dodatnih naložb v obrambne zmogljivosti. Po besedah predsednice komisije Ursule von der Leyen se dokument osredotoča na širšo varnost, ne le na obrambne vidike. Podobno so izpostavili tudi predsedniki vlad Španije, Italije in Slovenije.

Slovenski premier Robert Golob je ocenil, da bela knjiga predstavlja korak v pravo smer. Napovedal je, da bo Slovenija pri obrambnih naložbah izkoristila evropska posojila in možnosti odstopanja od proračunskih pravil EU. Dodal je, da bo država v razpravah o prihodnjem dolgoročnem proračunu EU zagovarjala ohranitev sedanje kohezijske politike.

Zanimivo: Na vrhu EU je prek videopovezave sodeloval tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je pozval k ohranitvi zahodnih sankcij proti Moskvi, dokler se ruske sile ne umaknejo z ukrajinskega ozemlja. Voditelji EU glede podpore Ukrajini niso dosegli soglasja, predvsem zaradi nasprotovanja Madžarske. Medtem sta v ruskem obstreljevanju regij Sumi in Harkov v Ukrajini umrli dve osebi, več ljudi je bilo ranjenih.

Posvet o krepitvi odpornosti Slovenije

Ključno: Ob finančnih izzivih krepitve obrambne pripravljenosti EU je premier Robert Golob zatrdil, da Slovenija tega ne bo izvajala na račun najbolj ranljivih.

Podrobno: Na nacionalnem posvetu o krepitvi odpornosti Slovenije je Golob poudaril, da obrambnih izdatkov ne bodo povečevali na račun obstoječih socialnih pravic, še najmanj na račun najranljivejših. Zaveda pa se, da bo treba obrambne zmogljivosti hitreje okrepiti. Na koalicijskem vrhu se je vladna trojka dogovorila, da ostajajo glavni cilji do konca mandata krepitev javnega zdravstva, vzdržnega pokojninskega sistema ter gradnja stanovanj za mlade. O konkretnih povečanjih obrambnih izdatkov na vrhu niso razpravljali; načrt bo pripravljen do aprila, končan pa pred junijskim vrhom Nata.

Zanimivo: Vlada poudarja, da kljub obrambnim naložbam ne bo posegala v socialne pravice. Do junijskega vrha Nata bo pripravljen celovit načrt za obrambne izdatke.

Severna Makedonija: v požaru umrlo 59 mladih

Ključno: V požaru v nočnem klubu v Kočanih v Severni Makedoniji je umrlo 59 mladih, skoraj 200 je bilo ranjenih. Klub je deloval brez dovoljenja.

Podrobno: V nočnem klubu v mestu Kočani na vzhodu Severne Makedonije je izbruhnil požar, ki naj bi bil posledica uporabe pirotehnike. Umrlo je 59 ljudi, večinoma mladih, skoraj 200 oseb je bilo poškodovanih. Klub ni imel dovoljenja za obratovanje. Po tragediji so oblasti razglasile sedemdnevno žalovanje, ki se je začelo 17. marca. Policija je v okviru preiskave zaslišala več kot 20 oseb, 14 jih je bilo pridržanih. V več mestih so potekali protesti, na katerih so prebivalci zahtevali pravico za žrtve in izpostavili težave s korupcijo. Pokop žrtev je potekal 20. marca.

Severni Makedoniji so pomoč pri zdravljenju poškodovanih ponudile številne evropske države. Do 18. marca je bilo v makedonskih bolnišnicah oskrbljenih 93 ranjenih, približno 100 pa jih je bilo premeščenih na zdravljenje v tujino. Med njimi tudi v Slovenijo – v UKC Ljubljana sta bila sprejeta dva hudo opečena pacienta, kasneje pa še dva preživela, ki ju je slovenska vojska prepeljala v UKC Maribor. Severna Makedonija je aktivirala evropski mehanizem za civilno zaščito, Slovenija pa je vključila Upravo za zaščito in reševanje.

Slovenski premier Robert Golob je izrazil pretresenost nad tragedijo in izrekel sožalje makedonskemu kolegu Hristjanu Mickoskemu. Sožalje so izrazili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar ter ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.

Makedonsko tožilstvo je sporočilo, da preiskuje 27 fizičnih in tri pravne osebe zaradi suma sostorilstva kaznivega dejanja ogrožanja varnosti. Obdukcije so pokazale, da so vse žrtve umrle zaradi zadušitve.

Zanimivo: Londonsko letališče Heathrow so v petek zaradi požara na bližnji transformatorski postaji, ki najprometnejše letališče v Evropi oskrbuje z elektriko, zaprli. Številne lete so preusmerili. Preiskavo je prevzela protiteroristična enota. Prve ugotovitve ne kažejo, da bi šlo za podtaknjen požar ali drugo kaznivo dejanje, vendar preiskava še poteka.

Izrael z obsežnimi napadi v Gazi

Ključno: Izraelska vojska je izvedla najhujše napade na Gazo od začetka prekinitve ognja januarja, pri čemer je umrlo več kot 400 ljudi. 19. marca so sprožili kopensko ofenzivo za ponovno zasedbo koridorja Necarim.

Podrobno: Izrael je v minulih dneh izvedel najobsežnejše zračne in kopenske napade na območje Gaze od začetka prekinitve ognja 19. januarja. V napadih je umrlo več kot 400 ljudi. 19. marca je izraelska vojska začela kopensko operacijo z namenom ponovne zasedbe t. i. koridorja Necarim.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v odzivu pozval k spoštovanju dogovorjene prekinitve ognja. Egipt in Turčija sta napade ostro obsodila, Kitajska in Rusija pa sta opozorili na nevarnost nadaljnje destabilizacije razmer.

V odziv na izraelske napade je palestinsko gibanje Hamas izstrelilo rakete proti Tel Avivu. Medtem ko je Evropska unija pozvala k prenehanju izraelskih napadov, je Bela hiša izrazila podporo nadaljevanju izraelskih vojaških operacij.

Izraelski obrambni minister Izrael Kac je vojski ukazal, naj razširi nadzor nad območjem Gaze, obenem pa je zagrozil z delno aneksijo palestinskega ozemlja, če Hamas ne izpusti vseh talcev. Vojaške operacije se nadaljujejo; v enem izmed zadnjih napadov je bilo po podatkih civilne zaščite ubitih še enajst ljudi.

V Sloveniji je zaskrbljenost izrazilo zunanje ministrstvo, ki je pozvalo Izrael k takojšnji ustavitvi vojaških operacij. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je dejanja Izraela označila za nesprejemljivo kršitev premirja, ki onemogoča mirno rešitev in vrnitev zajetih talcev. Ponovno je poudarila, da je treba vojno končati in si prizadevati za dosego miru.

Zanimivo: Mednarodna skupnost ostaja razdeljena – medtem ko EU in ZN pozivata k umiritvi razmer, ZDA izražajo podporo nadaljevanju izraelskih napadov.

Trump in Putin govorila o začasni prekinitvi napadov

Ključno: Predsednika ZDA in Rusije, Donald Trump in Vladimir Putin, sta po telefonu govorila o vojni v Ukrajini. Putin je pristal na 30-dnevno prekinitev napadov, a z zahtevami, ki jih Ukrajina zavrača.

Podrobno: V začetku tedna sta ameriški državni sekretar Marco Rubio in ruski zunanji minister Sergej Lavrov po telefonu razpravljala o naslednjih korakih glede vojne v Ukrajini. Medtem je Trump imenoval Keitha Kellogga za posebnega odposlanca za Ukrajino, ne pa več tudi za Rusijo. Ameriški mediji odločitev vidijo kot znak popuščanja Moskvi.

V torek sta se Trump in Putin pogovarjala po telefonu. Putin je pristal na 30-dnevno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, a le pod pogojem, da se ustavi oboroževanje ukrajinskih sil. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da so pogoji, ki jih postavlja Rusija, namenjeni predvsem oslabitvi Ukrajine.

V sredo sta se o razmerah pogovarjala tudi Zelenski in Trump. Ukrajinski predsednik je po pogovoru izrazil prepričanje, da je pod ameriškim vodstvom letos mogoče doseči trajni mir. Po njegovih besedah sta se dotaknila tudi možnosti ameriškega upravljanja jedrske elektrarne Zaporožje, ki je trenutno pod ruskim nadzorom.

Kljub diplomatskim pobudam so se napadi nadaljevali. Tako Rusija kot Ukrajina sta izvedli nove napade, med katerimi naj bi bile ruske tarče civilna infrastruktura. Kremelj je ob tem obtožil Ukrajino, da z napadi na rusko energetsko infrastrukturo ovira prizadevanja za konec konflikta.

V petek so ruske sile izvedle napade z brezpilotnimi letalniki na več regij v Ukrajini. Med tarčami je bilo tudi mesto Odesa, kjer je prišlo do več požarov in ranjenih. Na ruski strani so eksplozije in požar zabeležili na merilno-regulacijski postaji za plin v regiji Kursk, za kar Rusija krivi Ukrajino, a slednja obtožbe zanika.

Zanimivo: Britanski premier Keir Starmer je gostil virtualni vrh koalicije voljnih za pomoč Ukrajini, ki se ga je udeležilo 26 voditeljev evropskih držav, predstavniki Evropske komisije, zveze Nato in Kanade. Ob začetku tedna pa je visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas poudarila, da ruski pogoji za prekinitev ognja kažejo na pomanjkanje resnične želje po miru.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Agencija za energijo je v analizi učinkov novega načina obračunavanja omrežnine za upravljavce namakalnih sistemov ugotovila, da so njihovi priključki na javno omrežje pogosto predimenzionirani in posledično slabo izkoriščeni. Kot rešitev za znižanje stroškov predlagajo znižanje priključne moči. Državni svet je medtem sklenil, da sistem omrežnine pošlje v presojo ustavnemu sodišču, saj naj bi bil v nasprotju z ustavo, pravnim redom EU in zakonom o oskrbi z električno energijo. Vlada je predlagala tudi imenovanje treh novih članov sveta Agencije za energijo, med katerimi sta Janez Pustatičnik in Goran Brankovič za preostanek mandata, ter Črt Klančič za polni šestletni mandat.

V Slovenijo je v začetku tedna prispel portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa, ki je s slovensko predsednico Natašo Pirc Musar poudaril pomen nadaljnjega razvoja gospodarskega sodelovanja med državama. Oba sta izrazila podporo Ukrajini in rešitvi dveh držav na Bližnjem vzhodu. Na poslovnem forumu so obravnavali tudi izzive v zdravstvu in avtomobilski industriji. V Novem mestu je minister Luka Mesec predstavil ukrepe za izboljšanje vključevanja Romov, zlasti otrok v izobraževalni sistem in pri zaposlovanju. Hkrati so sindikati v Naklem opozorili na neustrezno ravnanje z 11 filipinskimi delavci, ki so v Sloveniji opravljali poskusno delo kot avtobusni vozniki. Ministrstvo za delo pripravlja ukrepe za sankcioniranje kršiteljev pravic tujih delavcev, delavce pa so kasneje preselili v primernejše prostore.

Opozicijska stranka SDS je zbrala več kot 47.000 podpisov za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke, kar je podpredsednik vlade Matej Arčon označil za napad na kulturo. Komisija za preprečevanje korupcije je v postopku imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušića zaznala korupcijska tveganja in izdala priporočila vladi. Zaključen naj bi bil tudi postopek KPK zoper premierja Roberta Goloba zaradi domnevnih pritiskov na bivšo notranjo ministrico. DZ je medtem sprejel zakon o gospodarskih javnih službah za pitno vodo in odpadne vode, s čimer celoviteje ureja to področje in uresničuje ustavno pravico do pitne vode. Mariborska občina je vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona o financiranju občin, saj meni, da obstoječa ureditev ogroža izvajanje obveznih nalog.

Najboljša smučarska skakalka sezone in svetovna rekorderka Nika Prevc je na svoj 20. rojstni dan zmagala na letalnici v norveškem Vikersundu; tik za njo se je uvrstila Ema Klinec. Med moškimi je bil najboljši Slovenec Timi Zajc na drugem mestu, sledila sta Anže Lanišek in Domen Prevc, ki je padel ob pristanku. V nadaljevanju je Domen Prevc zmagal v zadnji preizkušnji, medtem ko je bila ženska tekma odpovedana zaradi vetra, a je Nika Prevc osvojila skupno zmago norveške turneje. V Pokljuki je Anamarija Lampič zasedla tretje mesto, Jakov Fak pa se je poslovil od nastopov na tej lokaciji. Slovenija si je po zmagi nad Severno Makedonijo v Kopru zagotovila nastop na evropskem rokometnem prvenstvu 2026. Motokrosist Tim Gajser pa je v Španiji zabeležil prvo zmago v letošnji sezoni.

Gremo še v tujino. V Srbiji so v minulih dneh potekali množični protivladni protesti zaradi novembrskega zrušenja nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu. Nevladne organizacije ocenjujejo, da se jih je udeležilo med 275.000 in 325.000 ljudi, medtem ko oblasti navajajo številko 107.000. Oblasti so zanikale uporabo zvočnega topa, čeprav je notranji minister Ivica Dačić pozneje potrdil, da policija to orožje ima. Pred srbskim veleposlaništvom v Ljubljani se je zbralo nekaj sto protestnikov, ki so s tišino izrazili solidarnost s protestniki v Beogradu. Srbija je medtem zavrnila vstop več tujim novinarjem, tudi slovenski ekipi POP TV. Evropska komisija je srbske oblasti pozvala k verodostojni preiskavi incidenta, nevladne organizacije pa so zbrale več kot 3000 prijav udeležencev protesta. Srbska narodna skupščina je medtem potrdila odstop premierja Miloša Vučevića, s čimer je prenehal mandat celotni vladi. Nova vlada mora biti oblikovana v enem mesecu, sicer državo čakajo predčasne volitve.

Na Madžarskem je premier Viktor Orban napovedal obračun s politiki in novinarji, ki prejemajo sredstva iz tujine, kar je sprožilo množične proteste v Budimpešti. V ZDA je predsednik Donald Trump podpisal izvršni ukaz o razpustitvi agencije za globalne medije, ki financira Radio svobodna Evropa. Skupina desetih članic EU, med njimi Slovenija, je nato podprla evropsko financiranje tega medija. Zvezni sodnik v ZDA je prav tako ustavil načrte o zaprtju Agencije za mednarodno pomoč (Usaid), ki jih je vodil oddelek pod Elonom Muskom. Trump je v četrtek še ukinil ministrstvo za izobraževanje in napovedal, da bo izobraževanje v prihodnje v pristojnosti zveznih držav.

Sodišče v Bosni in Hercegovini je izdalo nalog za privedbo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika ter predsednika vlade in parlamenta entitete. Hrvaška, Albanija in Kosovo so podpisale izjavo o krepitvi obrambnega sodelovanja, kar je Srbija označila kot oblikovanje vojnega zavezništva brez njenega sodelovanja. V Nemčiji je zgornji dom parlamenta podprl predlog o rahljanju dolžniške zavore in vzpostavitvi infrastrukturnega sklada. Poleg tega je parlamentarni odbor za proračun odobril dodatno vojaško pomoč Ukrajini v višini treh milijard evrov za letos ter 8,3 milijarde evrov za prihodnja štiri leta.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je vse obsežnejše proteste v podporo pridržanemu županu Istanbula Ekremu Imamogluju označil za ulični teror in zagotovil, da Turčija tega ne bo sprejela. V več mestih so se kljub novim prepovedim in omejitvah znova zbrali protestniki. V četrtek je na shodih izbruhnilo nasilje in policija je proti protestnikom uporabila solzivec in vodne topove. V Sudanu je vojska prevzela nadzor nad predsedniško palačo v Kartumu, ki je bila v rokah paravojaških sil RSF, ki so jo napadle z brezpilotnimi letalniki. Svetovna meteorološka organizacija je ob svetovnem dnevu ledenikov opozorila, da masa ledu po svetu že tretje leto zapored nazaduje, leto 2024 pa je bilo po obsegu taljenja četrto najslabše doslej.

Italijansko ustavno sodišče je odločilo, da lahko otroke iz tujine posvojijo tudi samske osebe, kar pomeni odpravo prepovedi iz leta 1983, ki je posvojitve omogočala le zakonskim parom. Opozicijska Demokratska stranka se zavzema za spremembo zakonodaje, ki bi posvojitve omogočila tudi istospolnim parom.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.