Za nami je še en buren teden, čisto prepoln dogajanja, da bi ga lahko stlačile v pet povzetkov. Ampak smo to vseeno storile. Bilo je naporno, zahtevalo je žrtve. Tako nismo vključile dogajanja okoli zamenjave identitete dveh bolnikov v celjski bolnišnici. Na tem mestu omenimo le, da je z mesta predsednika sveta celjske bolnišnice odstopil Andrej Klasinc, ministrstvo za zdravje pa bo zaradi objektivne odgovornosti in suma kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti zoper vodstvo bolnišnice podalo ovadbo. Tudi dogajanje na Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je že dolgo napeto. Novinarski sindikati RTVS so zdaj napovedali, da bodo zaostrili stavko, v kateri med drugim zahtevajo novinarsko avtonomijo. Celodnevna opozorilna stavka bo jutri. Stavkovni odbor se je tako odločil zaradi vse težjih razmer na zavodu in neuspešnosti dozdajšnjih pogajanj. Ok, zdaj pa na povzetke izbranih novic!
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda oblačno vreme)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če te je šola/študij/delo že čisto preveč zaposlilo) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).
Še en mesec do predsedniških volitev
Ključno: Uradno je stekla volilna kampanja pred predsedniškimi volitvami, ki bodo že čez približno mesec dni (23. oktobra). Let the games begin!
Podrobno: Veš kaj to pomeni? Ful debat, ki jih je vedno zanimivo spremljati s kokicami v naročju. Zaenkrat je pomembno, da je državna volilna komisija (DVK) potrdila vseh pet dotlej vloženih kandidatur za predsednika republike. To so glasbenik Gregor Bezenšek, vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, kočevski župan Vladimir Prebilič, poslanec SDS Anže Logar in pravnica Nataša Pirc Musar. Kandidature je sicer mogoče vlagati še slab teden, do 28. septembra. Končni seznam uradnih predsedniških kandidatov bo znan v začetku oktobra, saj imajo kandidati do 3. oktobra še čas, da umaknejo soglasje h kandidaturi.
Zanimivo: Svet stranke Gibanje Svoboda je pri predsedniški kandidaturi podprl evropskega poslanca Milana Brgleza. Brglez, sicer član SD, je pred tem odstopil s funkcij v stranki in bo skupni kandidat SD in Gibanja Svobode. Stranka Levica pa v tekmovanje za predsednika republike pošiljajo poslanca Miho Kordiša. Pestro bo.
Protesti v Iranu po smrti 22-letnice v priporu - po aretaciji zaradi kršenja pravil oblačenja
Ključno: V Iranu so izbruhnili protesti zaradi smrti 22-letne Mahse Amini, ki je umrla v policijskem priporu, potem ko jo je zaradi kršenja pravil oblačenja aretirala iranska verska in moralna policija. Med protesti je, po poročanju državnih medijev, bilo ubitih najmanj 35 ljudi, med njimi tudi pet pripadnikov varnostnih sil.
Podrobno: Aktivisti trdijo, da je 22-letnica umrla zaradi udarca v glavo, policija pa zavrača krivdo za njeno smrt in zanika, da bi jo pretepali ali z njo slabo ravnali. Po poročanju BBC gre sicer za stopnjevanje dogajanja, ki se odvija že nekaj tednov. Nekatere ženske, ki niso upoštevale strogih pravil glede oblačenja, niso smele vstopiti v državne urade in banke, na spletu pa se pojavljajo posnetki, ki prikazujejo policiste, kako aretirajo ženske, jih vlečejo po tleh in jih na silo odpeljejo.
V petek se je tako na tisoče ljudi zbralo tudi na vladno podprtih shodih za hidžab oziroma proti "neprimernemu nošenju islamske naglavne rute". Shodi so potekali v prestolnici Teheran, pa tudi v drugih mestih, med drugim v Isfahanu, Tabrizu, Qomu in Ahvazu.
Iranski predsednik Ebrahim Raisi je na dogajanje odzval rekoč, da se mora Iran odločno odzvati na proteste in se "spopasti s tistimi, ki ogrožajo varnost in mir v državi". Izpostavil je, da je treba razlikovati med mirnim protestom ter ogrožanjem javnega reda in varnosti. Iranski notranji minister Ahmad Vahidi pa je v petek zvečer zatrdil, da 22-letnica ni bila pretepena. Dodal je, da vlada vzrok njene smrti še preiskuje in kritiziral vse tiste, ki "zavzemajo neodgovorna stališča, spodbujajo nasilje ter slepo sledijo ZDA in evropskim državam".
Stroga pravila za oblačenje za ženske so iranske oblasti uvedle kmalu po islamski revoluciji leta 1979. Vendar ženske se temu upirajo, še posebej v večjih mestih. Ponekod tako nosijo naglavno ruto precej bolj ohlapno in tako kažejo svoje lase. Pred nekaj leti je več žensk javno protestno odstranilo svoje rute. Zatem so iranske oblasti poostrile nadzor. Nekateri zagovorniki ostrejšega ukrepanja zoper ženske med drugim kot obliko kazni podpirajo celo bičanje. Menijo, da dopuščanje ženskam, da kažejo svoje lase, vodi v moralni razkroj in razpad družin.
Zanimivo: Vendar nasilje nad ženskami v Iranu na žalost ni nič novega. Tudi me smo opravile intervju z borko za pravice žensk, ki je zbežala iz Irana in našla nov dom v Sloveniji. Njeno pretresljivo zgodbo lahko prebereš tukaj. Mimogrede, protest bo potekal tudi v Sloveniji - v Ljubljani pred iransko ambasado, 30. septembra ob 15:30.
Draginja, energenti, sindikati, davčni sveženj ...
Ključno: Dobili smo novo spletno stran, na kateri lahko primerjamo ponuja cene osnovnih živil. Potekala je obravnavala predloge sprememb več zakonov s področja davkov (predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade). Med vlado in sindikati je bilo (in bo) napeto. Vlada je sprejela predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter novelo zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visoke rasti cen električne energije in zemeljskega plina.
Podrobno: Najprej smo dobili spletno stran, ki potrošnikom ponuja primerjavo cen osnovnih živil in lažjo izbiro med primerljivimi izdelki. Prvi popis cen je med drugim pokazal, da je razkorak med najcenejšo in najdražjo košarico v državi znašal skoraj 11 evrov. Ob tem so nekateri trgovci opozarjali na napake, pripombe imajo na metodologijo.
Vlada je obravnavala predloge sprememb več zakonov s področja davkov. Predlagan davčni paket vključuje številne spremembe - od delne razveljavitve dohodninske zakonodaje, ki je bila sprejeta pod vlado Janeza Janše, do višjega obdavčenja samostojnih podjetnikov, ki uveljavljajo normirane stroške, pa do višjega davka iz naslova oddajanja premoženja. Zate je verjetno zanimivo predvsem, da je predvidena je tudi uvedba olajšave za mlade do 29. leta starosti. Davčna osnova od dohodkov iz delovnega razmerja se bo znižala za 1000 evrov. Konkretno, to naj bi za zaposleno osebo z minimalno plačo pomenilo 160 evrov neto več na leto, zaposlenemu s povprečno plačo za 260 evrov neto več na leto in zaposlenemu z dvakratnikom povprečne plače za 330 evrov neto več na leto.
V ponedeljek so potekali pogovori med sindikati javnega sektorja in vlado. Dogovorili so se, da se z oktobrsko plačo vsem javnim uslužbencem plača poviša za 4,5 odstotka, nadomestilo za prehrano pa se zviša na 6,15 evrov. Odprto pa ostaja še vprašanje, s katerim mesecem prihodnje leto bi vsem zaposlenim v javnem sektorju plače dvignili za en plačni razred. No, že naslednji dan pa je zdravniški sindikat Fides sprejel odločitev o splošni stavki. Stavka se bo začela 19. oktobra, če pogajanja z vlado ne bodo obrodila sadov. Zahtevajo izstop iz enotnega plačnega sistema in pogajanja o novem tarifnem delu kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je ponovil, da vlada ne odobrava izstopa zdravnikov in katerekoli skupine iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja. 20. 9. so začeli drugi krog pogajanj s predstavniki zdravstva in socialnega varstva.
Preden zaključimo s podrobnostmi pa je pomembno omeniti še, da se je komisija državnega zbora (DZ) za nadzor javnih financ seznanila s predlogom rebalansa državnega proračuna za letos, predlogov dopolnil pa ni podala. Predlog predvideva za 12,54 milijarde evrov prihodkov (torej 1,07 milijarde evrov več, kot je predvideno v sprejetem proračunu) in za 14,58 milijarde evrov odhodkov (torej 640 milijonov evrov več, kot je predvideno v sprejetem proračunu). Proračunski primanjkljaj bo tako predvidoma znašal 2,04 milijarde evrov oz. 3,63 odstotka BDP. Fiskalni svet je predlog rebalansa ocenil kot nerealističen.
Zanimivo: Vlada je v četrtek sprejela tudi predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga v DZ pošilja po skrajšanem postopku. Predlog uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete, hkrati pa ga ne skrajšuje za matere. Isti dan je vlada sprejela novelo zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visoke rasti cen električne energije in zemeljskega plina. Obseg pomoči se tako zvišuje s 40 milijonov na 86 milijonov evrov. Uh, in s tem zaključujemo najdaljši povzetek.
V SDS vložili interpelacijo proti notranji ministrici in proti zunanji ministrici
Ključno: V SDS so vložili dve interpelaciji. Najprej proti notranji ministrici Tatjani Bobnar, nato pa še proti zunanji ministrici Tanji Fajon.
Podrobno: Notranji ministrici očitajo zlorabo funkcije, zavajanje javnosti in opustitev dolžnostnih ravnanj. Bobnar je na to odgovorila, da se interpelacije, ki ji očita solidarnost, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ne boji. Koalicija očitke zavrača kot neutemeljene.
Fajon pa očitajo zlorabo diplomatsko-konzularne mreže za favoriziranje ene kandidatke na predsedniških volitvah in kršenje zakona o zunanjih zadevah, saj se o predčasnem odpoklicu veleposlanika Toneta Kajzerja v ZDA ni predhodno posvetovala s predsednikom države. Fajon je očitke zavrnila in zatrdila, da je vedno spoštovala zakonodajo in zato tudi predlagala odpoklic Kajzerja, vlada pa ga je v četrtek potrdila.
Zanimivo: Povod za interpelacijo proti Fajon je afera z zdaj že nekdanjim veleposlanikom v ZDA Kajzerjem. Vlada ga je odpoklicala zaradi kršitve zakona o zunanjih zadevah, saj je predsedniku stranke SDS Janezu Janši posredoval vsebino diplomatske depeše ministrstva za zunanje zadeve, ki je zadevala prošnjo predsedniške kandidatke Nataše Pirc Musar, da se njena kandidatura objavi na vidnem mestu v veleposlaništvu za zbiranje podpisov za podporo. Takšna praksa glede objav je sicer nekaj običajnega.
Rusija napovedala referendume za priključitev zasedenih pokrajin, Putin zagrozil z uporabo jedrskega orožja
Ključno: Rusija je napovedala izvedbo referendumov za priključitev zasedenih pokrajin. Glasovanja potekajo do torka. Ruski predsednik Vladimir Putin je posredno zagrozil z uporabo jedrskega orožja. Odredil je tudi mobilizacijo rezervistov - v Berlinu so to označili za dejanje obupa.
Podrobno: Ta vprašanja so zaznamovala tudi svetovni vrh diplomacije v New Yorku, gospodarske ukrepe slovenske vlade, usmeritve energetske politike, pa tudi predsedniško kampanjo doma in parlamentarno v sosednji Italiji (danes imajo volitve). Ampak vrnimo se v Ukrajino. Torej, v ukrajinskih regijah Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje se začenjajo referendumi. Te regije predstavljajo približno 15 odstotkov ukrajinskega ozemlja.
Referendumi v omenjenih regijah naj bi potekali do 27. septembra. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obsodil namero organizaciji referendumov. Gre za glasovanje po vzoru referenduma o priključitvi krima Rusiji leta 2014. Uradno je takrat 97 odstotkov prebivalstva podprlo priključitev Rusiji. Tega izida nista priznala niti Ukrajina niti zahod. Leto dni pred priključitvijo krima je Putin izjavil, da so Rusi in Ukrajinci eno in isto ljudstvo. To izjavo je ponovil v govoru, ki ga je imel 18. marca leta 2015 ob prvi obletnici priključitve Krima.
Ruski nacionalni projekt se torej po razpadu sovjetske zveze osredinja na idejo oblikovanja enotnega ruskega naroda in združitve vzhodnih slovanov na podlagi ruskega jezika vere in kulture, menijo komentatorji. Ukrajina je pri tem močno ovira. Čeprav je rezultat z vidika ruske propagandne mašinerije tudi tokrat pričakovan, pa referendumi na formalno tujih ozemljih in v času vojne ne bodo imeli mednarodne legitimnosti. Bo pa Rusija poslej imela dodaten izgovor, da naprej vleče konflikt, ki mu ni in ni videti konca.
Komentatorji sklepajo, da se je Rusija za vpoklic 300.000 rezervistov, kar je prva mobilizacija po drugi svetovni vojni, odločila zaradi uspešne protiofenzive na severovzhodu Ukrajine. Ruske enote so doslej utrpele hude izgube in so se morale umakniti. Zdi se, da se je posebna vojaška operacija tudi formalno sprevrgla v vojno, čeprav uradni viri trdijo, da še vedno gre za posebno vojaško operacijo s ciljem denacifikacije in demilitarizacije. Putin je za nameček še dejal, da bo njegova država za lastno zaščito uporabila tudi jedrsko orožje, če bo to potrebno. Hkrati je ukazal tudi povečanje sredstev za proizvodnjo orožja. Ukrajinski predsednik zelenski dvomi, da bi Rusija lahko dejansko uporabila jedrsko orožje, niti ne verjame, da bi svet to dopustil. Generalni sekretar zveze NATO Jens Stoltenberg je Putina obtožil nevarne in nepremišljene retorike. Povedal je, da bo zveza poskrbela, da v Moskvi ne bo nesporazumov glede pripravljenosti zavezništva na obrambo.
Po napovedi splošne mobilizacije so sledili tudi mirovni protesti v velikih ruskih mestih, denimo v Moskvi, Sankt Peterburgu, Jekaterinburgu in drugje. Ruske oblasti naj bi zaprle več kot 1000 udeležencev. Hkrati so uradni ruski viri navedli, da so prvi dan po ukazu, ki je začel veljati 21. septembra, mobilizirali 10.000 rekrutov, ki jih bodo pred odhodom na bojišče dodatno izurili. Ruske oblasti so komentirale tudi vprašanja o domnevnem begu potencialnih rezervistov rekoč, da so te vesti močno pretirane in da gre za lažne novice.
Zahodni voditelji so grožnje označili kot dejanje iz obupa, izidov referendumov ne nameravajo priznati. Napovedali so tudi nov sveženj sankcij. Na kratko, še več osebam bodo predvidoma prepovedali vstop v EU in zamrznili premoženje. Prepoved trgovanja bodo razširili na nove tehnologije in luksuzne izdelke, kot so diamanti, za omejitev cen ruske nafte pa še iščejo soglasje.
Zanimivo: V luči vojne v Ukrajini je potekalo tudi 77. Zasedanje generalne skupščine organizacije Združenih narodov (ZN), ki se bo uradno končala v ponedeljek. Ravno med razpravo voditeljev je Putin odredil mobilizacijo in grozil z jedrskim orožjem. Predsednik Borut Pahor je v govoru na zasedanju opozoril na rusko agresijo proti Ukrajini in ob mednarodnem dnevu miru pozval k vrnitvi upanja na trajni mir. Med drugim je poudatil, da so ZN postavili jasna pravila delovanja, ki so se jim države članice zavezale. Ta pravila vključujejo zavezo za mirno reševanje sporov, sodelovanje in spoštovanje temeljnega človeškega dostojanstva.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Comentários