Tedenskih (s)pet, 12. 11.

Naj začnemo z uspešno izstrelitvijo - vesoljske ladje Orion, ki predstavlja začetek misije Artemis I. Gre za prvo v nizu odprav, ki naj bi do leta 2025 pripeljale človeka na luno. Nasa je že objavila prve fotografije Zemlje z Oriona, nekaj utrinkov pa vidiš v Instagram objavi 👇. Ok, zdaj ko imamo tvojo pozornost, gremo dalje na Tedenskih (s)pet! Uživaj v branju nabora top 5 novic minulega tedna, če te zanima še več, pa pokukaj še v rubriko Drugo doganjane v minulem tednu!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale. No, malo te morda bomo. Vendar zagotovo ti vse skupaj uspe prebrati v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če je šola/študij/delo zavzela že čisto preveč tvoje energije in časa) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki).

Geoplin v Alžiriji podpisal pogodbo o dobavi plina

Ključno: Geoplin je v Alžiriji z družbo Sonatrach podpisal triletno pogodbo o dobavi plina.

Podrobno: Geoplin je z alžirsko državno družbo Sonatrach podpisal triletno pogodbo o dobavi 300 milijonov kubičnih metrov plina. To predstavlja okoli tretjino slovenskih letnih potreb. Dobava se bo začela 1. januarja naslednje leto. Pogodbo so podpisali ob robu obiska ministra za infrastrukturo Bojana Kumra in zunanje ministrice Tanje Fajon. Po Kumrovih besedah želijo količino dobavljenega plina iz Alžirije povečati na vsaj polovico slovenskih potreb, pogodbo pa podaljšati na vsaj pet let. Predviden je memorandum o sodelovanju, v katerem bi opredelili tudi sodelovanje pri obnovljivih virih energije.

Mimogrede, kasneje v tednu je vlada obravnavala izhodišča za naslovitev energetske draginje v podjetjih in določenih javnih zavodih. Med ukrepi bodo shema za subvencioniranje cen elektrike in plina ter za subvencioniranje čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Tudi sveženj naj bi začel učinkovati s 1. januarjem 2023.

Zanimivo: Gibanje BDP v tretjem četrtletju pa je pokazalo naglo ohlajanje gospodarske aktivnosti. Gre za drugi največji gospodarski upad med 21 članicami EU, kolikor jih je že razkrilo podatke. Na Statističnem uradu RS (SURS) so sicer še vedno izmerili rast slovenskega BDP na medletni ravni (v primerjavi s tretjim četrtletjem lani). Kot so napisali na SURS, je umiritev bila najizrazitejša pri rasti domačega povpraševanja, še posebej zasebne porabe. V Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so razložili, da je umiritev skladna z njihovimi napovedmi. Banko Slovenije pa je močna upočasnitev presenetila. Kakorkoli, na SURS opozarjajo, da je za napovedi recesije še prezgodaj.

Ta video ti bo pomagal, da malo bolje razumeš, kaj se dogaja:

Interpelacija zoper notranjo ministrico Bobnar ni uspela

Ključno: Notranja ministrica Tatjana Bobnar je uspešno prestala interpelacijo.

Podrobno: V ponedeljek je v državnem zboru (DZ) potekala interpelacija Bobnarjeve, ki jo je proti njej vložila SDS. Za interpelacijo je glasovalo 24 poslancev, 50 jih je bilo proti. Poslanci opozicijskih strank so ministrici očitali ustvarjanje prepustne meje, ukinitev avtocestne policije in pritiske na policijo v aferi Fotopub. Med drugim so Bobnarjevi očitali, da z odstranjevanjem rezilne žice in ograje na južni meji v Slovenijo vabi nezakonite migrante, s tem pa ogroža varnost slovenskih državljanov.

Poslanci koalicije, ki so jo podprli, pa so poudarjali, da je interpelacija neutemeljena. Opoziciji so očitali tudi, da z njo zavaja javnost. V razpravi so med drugim poudarili, da notranja ministrica policiji vrača ugled. Koalicija meni tudi, da je odstranitev žice na južni meji velik civilizacijski napredek. Pozdravili so, da ministrica ustvarja novo paradigmo obravnave beguncev.

Tudi Bobnarjeva je zavračala očitke. Med drugim je povedala, da se slovenska policija že več let pripravlja na vstop Hrvaške v schengensko območje. Policija ima pripravljeno strategijo dela po vstopu Hrvaške v schengensko območje, s katero naj bi se kmalu seznanila tudi vlada.

Zanimivo: Razprava o interpelaciji notranje ministrice je v državnem zboru potekala skoraj 13 ur. Bobnarjeva je bila že deseta notranja ministrica v zgodovini samostojne države, ki se je zagovarjala pred poslanci. Aja, mimogrede, isti dan je ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU povedala, da je Slovenija pripravljena na meji s Hrvaško po vstopu sosednje države v schengen uvesti nadzor, ko ali če bo to treba. Slovenija si, kot je dejala zunanja ministrica, ne želi, da bi s porastom števila nezakonitih prebežnikov postala "nekakšen žep".

COP27 podnebna konferenca: Velike obljube še ne pomenijo izvedbe

Ključno: Predstavniki sodelujočih držav na podnebni konferenci COP27 v Šarm el Šejku so sprejeli dogovor o vzpostavitvi finančne sheme za podporo državam, ki so jih posledice podnebnih sprememb najbolj prizadele. Sicer veliko vprašanj še ostaja odprtih.

Podrobno: Omenjena finančna shema je vredna 200 milijonov dolarjev. Končala naj bi se v petek, vendar še kar traja - danes se nadaljuje v prvi podaljšek in ni zagotovila, da bodo danes pogajanja o sklepih tudi zaključena. Med še odprtimi vprašanji je opuščanje fosilnih goriv in poziv k okrepitvi prizadevanj v boju proti podnebnim spremembam. Najbolj izpostavljeno pa je vprašanje posebnega sklada, iz katerega bi financirali gospodarsko in družbeno škodo, ki so jo zaradi posledic podnebnih sprememb utrpele države v razvoju. Predlog je, da bi bil sklad vzpostavljen v okviru ZN. Vendar podrobnejša pogajanja še tečejo.

EU je v petek izrazila pripravljenost na kompromis glede sklada. Vendar hkrati zahteva, da bo v sklad vplačevalo čim več držav in drugih donatorjev - tudi velika razvijajoča se gospodarstva - in da bo denar namenjen res samo za ranljive države v razvoju, ne pa tudi za velesile, kot sta na primer Kitajska in Indija. EU zahteva tudi, da bo dogovor o financiranju spremljala povečana ambicija velikih gospodarstev glede znižanja izpustov. Svet je namreč daleč od cilja omejitve globalnega segrevanja ozračja na precej pod 2 °C, kaj šele od želenega cilja 1,5 °C.

Vse politično najbolj izpostavljene teme še ostajajo odprte. Mimogrede, odbor Državnega zbora za zunanjo politiko je potrdil vladno pobudo za odstop od pogodbe o energetski listini. Tako je Slovenija dokončno odstopila od tega mednarodnega dokumenta. Vlada je ocenila, da je pogodba ne le preživeta in zastarela, zlasti pri institutu reševanja naložbenih sporov, ampak je postala ena ključnih ovir učinkovite okoljsko-podnebne in odgovorne energetske politike.

Zanimivo: Velike obljube še ne pomenijo izvedbe. Že pred več kot desetimi leti so (predvsem razvite) države dale obljubo o 100 milijard dolarjev podnebne pomoči letno državam v razvoju do 2020. Na pariški podnebni konferenci leta 2015 so to obljubo ponovile in rok podaljšale do 2025. Podnebna konferenca v Parizu je bila sicer prelomna, pogodbenice so se takrat dogovorile o novem svetovnem sporazumu o podnebnih spremembah, ki pomeni uravnotežen izid in vključuje akcijski načrt za omejitev globalnega segrevanja na "precej manj kot" 2 °C.

Vendar gole obljube niso dovolj. Negativne posledice podnebnih sprememb so z vsakim letom večje. Države v razvoju si rešitev želijo čim prej, vse pa bo odvisno od skupnega jezika največjih gospodarstev, kot so ZDA, Kitajska in EU.

Smrtna obsodba za iranskega protestnika

Ključno: V Iranu so na smrt obsodili enega od udeležencev protestov po smrti Mahse Amini. Gre za prvo smrtno obsodbo katerega od protestnikov.

Podrobno: Se spomniš, ko smo pisale o smrti mlade Amini? Če se ne, pokukaj sem, da boš vedela, kako se je vse skupaj začelo. Na kratko, umrla je v policijskem pridržanju tri dni po tem, ko jo je v Teheranu aretirala moralna policija, ker naj bi neprimerno nosila naglavno ruto hidžab. Aktivisti trdijo, da je umrla zaradi udarcev, policija pa zavrača krivdo za njeno smrt. Protesti trajajo že devet tednov. Od takrat se nasilje in napetost neprenehoma stopnjujeta in pripeljala sta do prve smrtne obsodbe v krogu protestnikov. Zaradi vpletenosti v nemire so sicer obtožili več kot 750 ljudi.

Na spletnem portalu Mizan Online so objavili, da je bil protestnik med drugim obsojen zaradi zarote proti nacionalni varnosti. Poleg tega naj bi zažgal vladno poslopje, kršil javni red in mir ter predstavljal "sovražnika Boga". V protestih je bilo po navedbah tujih organizacij za človekove pravice ubitih več kot 250 ljudi, približno 15.000 pa je bilo aretiranih. Po podatkih aktivistične novinarske agencije HRANA je bilo ubitih 336 protestnikov, med njimi 52 mladoletnikov ter 33 pripadnikov varnostnih sil.

Zanimivo: Združeni narodi so Iran pred kratkim pozvali, naj "preneha uporabljati smrtno kazen kot orodje za zatiranje protestov". V ponedeljek pa je EU uvedla dodatne sankcije proti Iranu zaradi smrti Amini in nasilnega zatiranja protestov. Na seznam sankcioniranih so dodali 29 posameznikov, med njimi notranjega ministra Ahmada Vahidija, in tri pravne osebe.

Vojna v Ukrajini, raketa na Poljskem ubila dva človeka

Ključno: Ukrajinska vojska je po umiku ruskih sil vstopila v Herson. Rusi so spet napadli ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Na vzhodu Poljske pa je raketa, ki naj bi bila del ukrajinske obrambe, ubila dva človeka.

Podrobno: Prejšnjo soboto so po umiku ruskih sil v Herson vstopili ukrajinski vojaki. Pričakal jih je sprejem navdušenih prebivalcev. Razmere v mestu so sicer po osmih mesecih okupacije zelo slabe, ni elektrike, primanjkuje čiste vode, hrane in zdravil. V ponedeljek pa je mesto nenapovedano obiskal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

V torek je na skladišče z žitom na vzhodu Poljske padla raketa in ubila dva človeka. Šlo naj bi za raketo ukrajinske protiraketne obrambe. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da ni znakov, da je šlo za nameren ruski napad. V Rusiji so odgovornost za dejanje zanikali. Mimogrede, ruske sile so na cilje v Ukrajini izstrelile približno sto raket. Brez elektrike je, po navedbah Kijeva, ostalo več kot sedem milijonov gospodinjstev.

Po eksploziji rakete na Poljskem je potekal neformalni posvet članov Sveta za nacionalno varnost. Premier Robert Golob je povedal, da ni nobene potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti, predsednik Borut Pahor pa je o tej temi po telefonu govoril s poljskim kolegom Andrzejem Dudo. Zunanja ministrica Tanja Fajon je v zunanjepolitičnem odboru državnega zbora dejala, da je eksplozija sprva povzročila veliko zaskrbljenosti. Se pa po njenih besedah trenutno zdi, da aktivacija 4. člena Severnoatlantske pogodbe, o kateri naj bi sprva razmišljala Poljska in ki bi sprožila posvetovanja članic Nata, ni več na mizi. Konec tedna je slovenska vlada ostro obsodila rusko agresijo, napade na civilno prebivalstvo in uničevanje kritične infrastrukture. Moskvo je pozvala, naj s takšnim delovanjem nemudoma preneha.

Medtem so države EU uradno zagnale misijo urjenja ukrajinskih vojakov, ki bo potekala na ozemlju unije. Izuriti nameravajo do 15.000 vojakov. Misija bo imela dve večnacionalni poveljstvi (na Poljskem in v Nemčiji), operativni sedež pa bo v Bruslju. Ob tem je slovenska zunanja ministrica napovedala, da bo Slovenija sodelovala v misiji urjenja ukrajinskih vojakov. Pojasnila je, da ne gre pa za pošiljanje vojaške opreme, ampak za pomoč. Natančneje, kot je po zasedanju obrambnih ministrov EU dejal državni sekretar na obrambnem ministrstvu Damir Črnčec, bo Slovenija v evropski misiji urjenja ukrajinskih vojakov sodelovala z nekaj deset inštruktorji, ki bodo predvidoma delovali v Nemčiji. Med drugim je povedal, da bodo izvajali predvsem specialistično urjenje, odvisno od potreb ukrajinske vojske. Predlog bo najprej obravnavala vlada, nato pa še pristojni odbor državnega zbora.

Zanimivo: Rusko gospodarstvo je skoraj devet mesecev po začetku ruske invazije na Ukrajino zdrsnilo v recesijo. Aja, pa predstavniki Ukrajine, Rusije, Turčije in Združenih narodov so dosegli dogovor o podaljšanju sporazuma, ki omogoča izvoz žita iz Ukrajine preko Črnega morja. Sporazum, ki bi se sicer iztekel to nedeljo, so tako podaljšali za 120 dni.

Drugo doganjane v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. O vstopu hrvaške v schengen z naslednjim letom smo pisale že v prejšnjih Tedenskih (s)pet. Kakorkoli, vlada je v četrtek obravnavala predlog stališča Slovenije glede tega in ga poslala pristojnima odboroma državnega zbora (DZ), ki bosta sprejela končno odločitev. Stališče Slovenije glede tega je dvostransko: Slovenija načelno podpira hrvaški vstop v schengen, hkrati pa nakazuje vztrajanje pri implementaciji arbitražne razsodbe.

Po zmagi na nedeljskih predsedniških volitvah je Nataša Pirc Musar za Radio Slovenija povedala, da je mesto Slovenije v EU in Natu, predvsem pa v jedrnem delu Evrope, ki verjame v temeljne človekove pravice in svoboščine ter vladavino prava. Za prvo pot v tujino načrtuje turnejo po državah Zahodnega Balkana.

Država je prvič izplačala draginjski dodatek za otroke. Nakazala ga je družinam z otroki, upravičenim do otroškega dodatka, in sicer v višini dodatka, ki ga dobijo za prvega otroka, od najmanj 21 do največ 123 evrov. Do draginjskega dodatka so upravičene tudi rejniške družine za otroke do 18 leta. Sledili bosta še izplačili za december in januar.

V vladnem uradu za komuniciranje pa so pripravili smernice za moderiranje komentarjev na profilih na družbenih omrežjih, ki jih upravljajo ministrstva in vladne službe.

Medtem se starejše sestre sprašujemo, ali so spet na vidiku novi referendumi. DZ je v sredo opravil razpravo o predlogu novele zakona o dohodnini, ki naj bi začela veljati 1. januarja naslednje leto, a je glasovanje odmaknil predlog za razpis posvetovalnega referenduma, ki ga je tik pred glasovanjem vložila SDS. To se je zgodilo kljub temu, da so dan prej na odboru na finance besedilo novele dopolnili z nekaterimi amandmaji SDS in NSi. O predlogu za razpis referenduma mora zdaj DZ odločati najprej.

Ok, zdaj pa v tujino. V sredo je še en nekdanji francoski nadškof, Jean-Pierre Grallet, priznal "neprimerna dejanja" z mlado odraslo žensko pred več desetletji (o tej temi smo sicer pisale v prejšnjih Tedenskih (s)pet). Italijanska škofovska konferenca pa je objavila poročilo, iz katerega izhaja, da je v letih 2020 in 2021 prejela prijave proti 68 osebam zaradi domnevnih spolnih zlorab. Domnevnih žrtev je 89, med njimi 61 v starosti od deset do 18 let.

Na drugem srečanju strateškega sveta za zunanjo politiko, ki ga je vodila zunanja ministrica Tanja Fajon, so govorili o Kitajski in njeni vlogi v spreminjajoči se politični in družbeni ureditvi sveta. Strinjali so se, da je Kitajska glavni nasprotnik ZDA v njeni težnji po ohranjanju vodilne vloge v svetu in da je zato tudi za Evropsko unijo dinamika odnosov med državama izjemnega pomena. V minulem tednu sta na prvem srečanju v živo (v vlogi predsednikov držav) ameriški predsednik Joe Biden in kitajski voditelj Xi Jinping poudarila pomen premoščanja razlik in izogibanja konfliktu med državama. Strinjala se, da se jedrska vojna ne sme začeti, hkrati pa sta si izmenjala opozorila glede Tajvana. Prvič v živo pa sta se srečala tudi Xi in japonski premier Fumio Kishida. Kishida je Xiju izrazil zaskrbljenost glede vprašanj regionalne varnosti.

Bivši predsednik ZDA Donald Trump je napovedal, da se bo leta 2024 spet potegoval za položaj predsednika ZDA. V četertek pa so republikanci v ameriškem kongresu naznanili preiskavo predsednika ZDA Bidna in njegovega sina Hunterja zaradi domnevnih kršitev zakonov, korupcije in zlorabe pooblastil.

V nedeljo je na glavni istanbulski nakupovalni ulici odjeknila eksplozija, v kateri je umrlo šest ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih. Turške oblasti so odgovornost za napad pripisale prepovedani Kurdski delavski stranki, ki je to zanikala.

Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!

- Starejše sestre