Tedenskih (s)pet, 22. - 1. 3.

Mar 112 min read

Si vedela, da lahko do jutri glasuješ za antinagrado bodeča neža sezone 2024/2025? Poglej si jih tukaj. Kot so napisali na Facebook strani Spol.si, najbolj seksistična izjava te sezone ne sme ostati neopažena! Dogajalo pa se je še veliko drugega. Te zanima kaj? Nadajuj z branjem :)

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Obletnica vojne v Ukrajini, spor med Trumpom in Zelenskim

Ključno: V Ukrajini so obeležili tri leta od začetka ruske invazije. Konec tedna pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripel v Washington, da z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom podpiše sporazum o izkoriščanju ukrajinskega naravnega bogastva v zameno za ameriško pomoč in varnostna jamstva. Vendar srečanje se je sprevrglo v prepir.

Podrobno: V ponedeljek so v Ukrajini obeležili tri leta od začetka ruske invazije, Zelenski je to označil za tri leta ukrajinskega upora in junaštva. Državo je so ob obletnici obiskalo vodstvo EU, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem napovedala pomoč Ukrajini v višini 3,5 milijarde evrov. Generalna skupščina ZN je sprejela predlog resolucije na pobudo Ukrajine in EU, ki zahteva pravičen mir ter popoln umik ruske vojske z ukrajinskega ozemlja. Zatem je sprejela še ameriški predlog, v katerem so z evropskimi amandmaji potrdili ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine ter Rusijo opredelili kot agresorja. Zaradi amandmajev sta se Rusija in ZDA vzdržali glasovanja. Zunanji ministri držav članic EU pa so sprejeli 16. sveženj sankcij proti Rusiji zaradi vojne v Ukrajini.

Zelenski je v sredo dogovor z ZDA o dostopu do redkih zemelj v Ukrajini označil za začetni okvir, ki bi lahko vodil v nadaljnje dogovore. Potrdil je, da se še niso dogovorili o ameriških varnostih jamstvih. Trump je dejal, da bo varnostna jamstva Ukrajini morala zagotoviti Evropa. Obenem je zunanji minister Sergej Lavrov dejal, da Rusija zavrača zamrznitev spopadov vzdolž frontne črte in napotitev evropskih mirovnih sil v Ukrajino. Cilj evropskih predlogov o napotitvi je po njegovem mnenju nadaljnje zaostrovanje konflikta.

Trump in britanski premier Keir Starmer v četrtek nista bila enotna glede nadaljevanja politike do Ukrajine. Trump ni potrdil pripravljenosti za varnostna jamstva Ukrajini v zameno za dostop do redkih zemelj in drugih surovin. Starmer je Trumpu predal še povabilo britanskega kralja Karla III. na državniški obisk. Isti dan je francoski obrambni minister Sebastien Lecornu dejal, da se Francija pridružuje ZDA pri iskanju dostopa do obsežnega ukrajinskega rudnega bogastva. Pariz namerava rudnine izkoriščati za obrambno industrijo in od Ukrajine ne bo zahteval povračila za pomoč v njenem boju proti ruski agresiji.

V petek pa je Trump v Beli hiši sprejel ukrajinskega predsednika Zelenskega, in sicer z namenom podpisa sporazuma o izkoriščanju ukrajinskega naravnega bogastva v zameno za ameriško pomoč. Srečanje se je po uvodnih besedah sprevrglo v prepir. Trump in podpredsednik ZDA JD Vance sta Zelenskemu očitala, da ni spoštljiv, ko je ta trdil, da ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ne gre zaupati. Trump je pred kamerami okaral Zelenskega in mu očital, da ogroža življenja milijonov ljudi in da izziva tretjo svetovno vojno. Zelenski je na to odvrnil, da želi mir, ampak z jamstvi. Po prepiru sta predsednika, ki naj bi po prvotnih napovedih na srečanju podpisala dogovor o dostopu ZDA do ukrajinskih redkih zemelj, zaključila srečanje, Zelenski pa je zapustil Belo hišo. Trump mu je sporočil, naj se vrne, ko bo pripravljen na mir.

Podporo Ukrajini po sporu med Zelenskim in Trumpom je izrazila tudi Slovenija. Predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob sta poudarila, da je v vojni agresor Rusija. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa se je zavzela za pravičen in trajen mir v Ukrajini. Dodajmo še, da je Fajon ob robu zasedanja zunanjih ministrov članic EU v Bruslju povedala, da ima Evropa zelo jasna stališča glede vojne v Ukrajini in da od njih ne bo odstopala. Po izglasovanju resolucije Generalne skupščine ZN v podporo Ukrajini pa je menila, da gre za pomembno sporočilo v času, ko se načela Ustanovne listine ZN vse bolj zanemarjajo.

Zanimivo: Francoski predsednik Emmanuel Macron se je v ponedeljek kot prvi evropski voditelj srečal s Trumpom. Strinjala sta se, da bi moral dogovor glede Ukrajine vključevati napotitev evropskih mirovnih sil v državo, Macron je poudaril, da dogovor ne sme pomeniti ukrajinske vdaje in mora biti podprt z varnostnimi jamstvi. Nato je v sredo s pogovori seznanil Evropski svet. Omenimo še, da je Zelenski minulo nedeljo izrazil pripravljenost na odstop s predsedniškega položaja v zameno za članstvo Ukrajine v zvezi Nato in mir v Ukrajini.

Rezultati volitev v Nemčiji: premik v desno?

Ključno: Po parlamentarnih volitvah v Nemčini je drugo mesto zasedla skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) z 20 odstotki podpore.

Podrobno: V nedeljo je na predčasnih parlamentarnih volitvah v Nemčiji slavila konservativna unija CDU/CSU z 28,5 odstotka glasov. Druga je bila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) z 20 odstotki podpore, socialdemokrati tretji s 16,5 odstotka. V parlament so se prebili še Zeleni in Levica.

Vodilni predstavniki zmagovalne Krščansko-demokratsko unije CDU in njene sestrske Krščansko-socialne unije CSU so konec tedna začeli uvodne pogovore o morebitnem oblikovanju nove koalicije skupaj s socialdemokrati SPD. Koalicija velja za najverjetnejšo glede na rezultate nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev. Vodja CDU in najverjetnejši prihodnji kancler Friedrich Merz je dejal, da želi vladajočo koalicijo oblikovati do velike noči. Vendar pa bosta morali obe strani najti skupno pot pri perečih vprašanj, od priseljevanja do uravnoteženja omejenega proračuna.

Zanimivo: Največje zmagoslavje je v taboru AfD, ki je v skladu z napovedmi postala druga najmočnejša stranka v Nemčiji. Podporo je v primerjavi z zadnjimi volitvami podvojila. Največjo izgubo pa so utrpeli socialdemokrati dosedanjega kanclerja Olafa Scholza (leta 2021 so s skoraj 26 odstotki bili najmočnejša stranka v bundestagu).

V Avstriji vlada brez svobodnjakov

Ključno: V Avstriji je bil dosežen dogovor o vladi brez skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ).

Podrobno: V Avstriji so ljudska stranka, socialdemokrati in liberalni Neos dosegli dogovor o oblikovanju vlade. Njihov program vključuje dogovor o proračunu, zaostritev azilne politike, olajšave za najemnike in ukrepe za odpravo revščine med otroki. Vlado bo vodil vodja ÖVP Christian Stocker. Spomnimo, trojica strank se je o oblikovanju koalicije pogajala že lani jeseni, a so pogovori na koncu propadli. Znova so jih zagnali po propadu poskusa oblikovanja vlade med ÖVP-jem in siceršnjimi zmagovalci septembrskih volitev skrajno desnimi FPÖ.

ÖVP in SPÖ bo pripadlo po šest resorjev, Neosu pa dva. Stockerja bo predsednik države Alexander Van der Bellen sprejel v ponedeljek. Ministra za notranje zadeve in obrambo bosta ostala Gerhard Karner in Klaudia Tanner iz ÖVP, finančni minister bo Markus Marterbauer iz SPÖ, zunanja ministrica pa vodja Neosa Beate Meinl-Reisinger.

Zanimivo: Vodja svobodnjakov Herbert Kickl je dogovor treh strank označil za "koalicijo poražencev" in pozval k predčasnim volitvam, na katerih bi glede na javnomnenjske raziskave FPÖ prejel še več glasov kot lani, ko je na volitvah slavil z 28,8 odstotka glasov.

SDS z interpelacijo in predlogom za razrešitev

Ključno: V SDS so vložili interpelacijo vlade ter predlog za razrešitev Nataše Sukič z mesta podpredsednice DZ.

Podrobno: V ponedeljek je poslanska skupina SDS predlagala razrešitev Sukič z mesta podpredsednice DZ. Očitajo ji, da je v zadnjih dneh oškodovanje slovenskih upokojencev pripisala vladi Janeza Janše in tako zavestno širila laži. Že 21. februarja so jo pozvali, naj se za izrečeno javno opraviči. Sukič in Levica sta javnosti 21. februarja posredovali opravičilo, v katerem se SDS opravičujejo, ker so jih obtožili le oškodovanja upokojencev. Kot so v Levici zapisali tokrat, so presenečeni nad vložitvijo predloga SDS za razrešitev Sukič, saj da so prejšnji teden "ugodili zahtevi SDS" in izrekli opravičilo za izjave o oškodovanju upokojencev. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v sredo izrazila podporo Sukič.

V torek pa so v SDS vložili še interpelacijo vlade Roberta Goloba. Po besedah poslanca SDS Zvoneta Černača gre vlada pri pripravi nove pokojninske reforme po poti laži in manipulacij, zato so vložili interpelacijo, ker želijo v razpravi o njej razčistiti vse navedbe o izračunih pokojnine, še preden pride predlog nove reforme v DZ. Podporo interpelaciji so napovedali v opozicijski NSi in tudi poslanci, ki so člani stranke Demokrati. V vladnem uradu za komuniciranje so v prvem odzivu poudarili, da je položaj upokojencev za to vlado izjemnega pomena, kar da je že dokazala, saj so se v obdobju te koalicije pokojnine uskladile za 18,5 odstotka.

Zanimivo: Koalicijske stranke so ocenile, da gre pri interpelaciji za predvolilno kampanjo. Klakočar Zupančič je v sredo ob očitkih SDS o manipulacijah glede pokojnin in posledično vloženi interpelaciji vlade ocenila, da je SDS v tem mandatu "zagotovo zmagovalka pri podajanju laži in manipulacij". Janša pa ji je vrnil z zapisom na omrežju X, da je "resnica naravni sovražnik Svobodnjakov".

Sodišče BiH obsodilo Dodika

Ključno: Sodišče BiH je obsodilo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika.

Podrobno: Sodišče BiH je v sredo predsednika Republike Srbske Milorada Dodika spoznalo za krivega nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Prisodilo mu je leto dni zapora in šestletno prepoved delovanja v politiki. Sodba še ni pravnomočna. Parlament Republike Srbske pa je v četrtek sprejel dokument, v katerem sodbo označuje za državni udar.

Narodna skupščina Republike Srbske je po obsodbi Dodika sprejela več zakonov, med njimi tudi zakon, ki ukinja pristojnosti pravosodnih institucij BiH na območju Republike Srbske. V Sarajevu so v odzivu na sprejete zakone že napovedali ukrepe in opozorili, da enostranska ukinitev pristojnosti državnih institucij v entiteti ni v skladu z ustavo BiH.

Zanimivo: Ko smo že pri pravnih postopkih, romunsko tožilstvo je proti skrajno desnemu predsedniškem kandidatu in zmagovalcu razveljavljenega prvega kroga volitev Calinu Georgescuju vložilo obtožnico zaradi lažnih izjav o financiranju volitev.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Saga okoli poslov avtovlek se nadaljuje. Stranka NSi je sporočila, da Luka Založnik po navedbah njegove zastopnice nikoli nikomur ni prostovoljno izjavil, da bi se na njegovem posestvu z odvetnico Nino Zidar Klemenčič sestajali predsednik NSi Matej Tonin, glavni tajnik stranke Robert Ilc in nekdanji prvi mož Darsa Valentin Hajdinjak, sicer tudi član NSi. Trdi še, da je bil žrtev izsiljevanja podjetnika Sama Feštajna. NSi je Založnika k opravičilu pozvala po objavi posnetka njegovega pogovora s Feštajnom na POP TV. V stranki so zaradi navedb v teh pogovorih pričakovali preklic navedb in opravičilo, sicer bi vložili tožbo. Za ozadje vsega skupaj, pokukaj v prejšnje Tedenske (s)pet.

V sredo je strokovni svet RS za splošno izobraževanje sprejel prva dokumenta v okviru kurikularne prenove, to sta kurikulum za vrtce in kurikulum za vrtce v prilagojenem programu. Kasneje v tednu je vlada potrdila predlog novele zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Kljub drugačnim napovedim se z novelo ne spreminja prag za začetek preiskave nezakonito pridobljenega premoženja. Ta ostaja pri 50.000 evrih. Se pa z novelo dodaja možnost vložitve tožbenega zahtevka na odvzem nadomestnega premoženja. Vlada je sprejela tudi uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za leto 2025. Med drugim so dodatna sredstva namenili tudi za Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Ljubljana in UKC Maribor.

Višje sodišče je nekdanjega ravnatelja ene izmed jeseniških šol za spolni napad na desetletno deklico in za neupravičeno slikovno snemanje obsodilo na zaporno kazen tri leta in štiri mesece zapora ter mu kazen znižalo za pol leta. Kranjsko okrožno sodišče ga je namreč lani obsodilo na tri leta in deset mesecev. Sodba je pravnomočna. Ustavno sodišče je razveljavilo le del člena novele zakona o zaščiti živali, po katerem bi prijavitelji suma mučenja živali lahko oporekali odločitvam inšpektorjev. Ustavno sodišče je to besedilo razveljavilo soglasno. Državni svet je ob pobudi za oceno ustavnosti menil, da je novela neustavna v več delih. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa je zaključila obravnavno prijave zoper nekdanjega poslanca Svobode Tineta Novaka, zdaj člana Demokratov Anžeta Logarja, ki se je nanašala na Novakov prestop in njegovo funkcijo posebnega odposlanca Ovse za umetno inteligenco. Ker je prijava vsebovala očitke o podkupovanju, jo je KPK odstopila policiji.

Društvo novinarjev Slovenije je opozorilo, da je N1 žrtev SLAPP tožb ljubljanske psihiatrične klinike. Po navedbah društva gre za šest odškodninskih tožb, ki jih klinika financira z davkoplačevalskim denarjem. Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana pa trdi, da ne gre za SLAPP tožbe, saj so njihovi tožbeni zahtevki vsebinsko utemeljeni in upravičeni. Mimogrede, področje medijev je trenutno v ospredju tudi zaradi predloga novega zakona o medijih, ki je v DZ. Predlog denimo vzpostavlja pravno podlago za več oblik finančne pomoči medijem, novinarska skupnost pa opozarja, da če pomoči ne bo hitro, bodo prepozne. V tiskanih medijih razmere zaradi naraščanja stroškov tiska in distribucije niso rožnate. Vodstvo Večera je tako že napovedalo nova odpuščanja, njihovi novinarji so zaskrbljeni. Pomoč, predvideno v predlogu zakona, pričakujejo Primorske novice, kjer bi predvideno pomoč porabili za pokrivanje izgube.

Dogajalo se je tudi na parketu študentske politike. Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) je na predlog predsedstva ŠOU za direktorja s štiriletnim mandatom znova imenoval Andreja Klasinca. Klasinc, ki ŠOU v Ljubljani vodi že 12 let, bo svoj četrti mandat na čelu študentske organizacije nastopil 1. marca. Sejo so tudi tokrat spremljali zapleti glede snemanja. Opozicijski poslanski klub Glas je vložil predlog novele poslovnika študentskega zbora, s katero želijo odpraviti blokado medijskega poročanja s sej.

Nika Prevc je prepričljivo osvojila zlato medaljo na tekmi smučarskih skakalk na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v norveškem Trondheimu. Osvojila je šesto zlato slovensko medaljo na svetovnih prvenstvih v nordijskem smučanju in svojo prvo na velikih tekmah doslej. Na svetovno prvenstvo je pripotovala po seriji šestih zaporednih zmag v svetovnem pokalu, kjer se z vodstvom v skupnem seštevku uspešno bori za ubranitev velikega kristalnega globusa. Veliko pozornosti javnosti je požela prva tekma, ki jo je slovenski košarkarski zvezdnik Luka Dončić odigral proti svojim nekdanjim delodajalcem. V dresu Los Angeles Lakers je ob zmagi s 107:99 proti Dallas Mavericks dosegel prvi trojni dvojček za novo ekipo.

Poleg tega sta slovenski telovadki Teja Belak in Tjaša Kysselef na uvodni tekmi sezone v Cottbusu premagali vso konkurenco ter osvojili prvo in drugo mesto v preskoku. Belak je zmagala z oceno 13,299 točke, Kysselef je bila druga s 13,266. Kolesar Tadej Pogačar (UAE Team Emirates-XRG) pa je uspešno začel sezono 2025. Na dirki po Združenih arabskih emiratih je po samostojni vožnji v zadnjih osmih kilometrih ciljnega vzpona na Džebel Hafit dobil zadnjo etapo in s tem potrdil skupno slavje, tretje po ZAE po letih 2021 in 2022.

Gremo še v tujino. V soboto je palestinsko gibanje Hamas v okviru izmenjave ujetnikov z Izraelom iz ujetništva izpustilo šest izraelskih talcev. Izrael naj bi v zameno iz svojih zaporov izpustil okrog 600 Palestincev, a je izpustitev zamaknil. V sredo je Hamas izročil posmrtne ostanke štirih izraelskih talcev, izraelska stran je izpustila nekaj več kot 600 Palestincev. Nadaljevala so se pogajanja o drugi fazi prekinitve ognja v Gazi. Kot je v četrtek sporočil Egipt, na pogovorih sodelujejo še delegacije Izraela, Katarja in ZDA. Prva faza dogovora naj bi se končala v soboto, izraelska delegacija pa naj bi si prizadevala za podaljšanje prve faze dogovora za dodatnih 42 dni, v kateri bi Hamas vsak teden osvobodil tri talce v zameno za Palestinske zapornike. Hamas sicer temu nasprotuje in je mednarodno skupnost pozval, naj pritisne na Izrael za začetek druge faze prekinitve ognja v Gazi.

Milijarder Elon Musk, ki v ZDA vodi novoustanovljeni urad za vladno učinkovitost (Doge), je v soboto sporočil, da morajo vsi državni uslužbenci v dveh dneh oddati poročilo o svojem delu v preteklem tednu, sicer jim grozi odpoved. Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo Muskovemu uradu dal še večja pooblastila. Ameriški zvezni sodnik William Alsup je sicer v četrtek ugotovil, da so množična odpuščanja zveznih vladnih uslužbencev nezakonita, vendar pa hkrati ugotovil, da sam verjetno nima pooblastil za ukaz vladi, naj odpuščene ponovno zaposli.

Poleg tega je Trump napovedal, da bodo carine na izdelke iz EU znašale 25 odstotkov, predstavili naj bi jih v kratkem. Uniji je ob tem očital, da izkorišča ZDA. 27. 2. je napovedal, da bodo carine za Kitajsko, Mehiko in Kanado uveljavili 4. 3. Ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je v zadnjem trenutku odpovedal srečanje z visoko zunanjo predstavnico EU Kajo Kallas, ki je na obisku v ZDA, razlog naj bi bile težave z usklajevanjem obveznosti.

Evropska komisija je predstavila dogovor za čisto industrijo, s katerim želi vzpostaviti ugodne pogoje za industrijo, da bo ob razogljičenju ohranila konkurenčnost. Bruselj želi znižati stroške energije ter izboljšati dostop do kritičnih surovin in financiranja. Poleg tega je ob stotih dneh nove Evropske komisije potekala razprava o aktualnih geopolitičnih izzivih EU in dosedanjem delu komisije. V središču je bila zlasti umestitev Evrope v novo geopolitično realnost, ki jo s svojo politiko bistveno kroji Trump. Stališča o tem, kaj bi morala storiti EU, so bila različna. Sodelovali so slovenski evropski poslanci Milan Zver, Branko Grims (oba EPP/SDS) in Matjaž Nemec (S&D/SD) ter profesorja mednarodnih odnosov Sabina Lange in Boštjan Udovič.

V okrožju Brčko na severu BiH je policija zaradi tihotapljenja ljudi in zlorabe otrok prijela tri osebe in rešila več otrok, ki so bili najverjetneje njihove žrtve. Po poročanju lokalnih medijev so rešili 31 otrok, starih do 12 let, ki so imeli hrvaške potne liste. Ustanovitelj Delavske stranke Kurdistana (PKK) Abdulah Öcalan, ki ostaja v zaporu, pa je pozval k razpustitvi PKK, kurdskim borcem pa naročil, naj odložijo orožje. Za razpustitev PKK, ki že desetletja vodi upor Kurdov in v Turčiji velja za teroristično organizacijo, se je odločil po več tednih pogajanj o mirovni pobudi, ki jo je lani nepričakovano podala Ankara.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.