Tedenskih (s)pet, 22. 10.

Kot že verjetno veš, se bosta 13. novembra na predsedniških volitvah pomerila Anže Logar in Nataša Pirc Musar (naj spomnimo, njune odgovore na vprašanja, ki smo jih postavile starejše sestre, lahko preveriš knjižici, ki jo najdeš tukaj). Kmalu zatem sledijo še lokalne volitve ... 🧐Ampak volitve smo že pokrivale, tako da pogumno naprej! Vendar, draga bralka, za vse, kar se je dogajalo, v tem uvodu preprosto ni prostora. Tako da, kot vedno tudi tokrat povzemamo pet ključnih novic, na koncu pa smo dodale še razdelek Drugo dogajanje v minulem tednu - tam smo omenile še nekaj drugih novic, ki so se nam zdele/pomembne in zanimive. 😅👇

Obljubimo, da te ne bomo (preveč) utrujale! Zagotovo ti vse skupaj - povzetek dogajanja v celem tednu - rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če te je šola/študij/delo že čisto preveč zaposlilo) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš kakšne tri minutke). Če te zanima, če imaš čas, voljo in določeno mero posebnega veselja in zanimanja do dogajanja doma in po svetu, lahko preletiš še razdelek Drugo dogajanje v minulem tednu, da boš res, ampak res, na tekočem.

Najprej napad na Kovačevo, nato še na Grimsa

Ključno: Zgodila sta se dva odmevna fizična napada - najprej na direktorico Inštituta 8. marec Niko Kovač, nato pa še na poslanca SDS Branka Grimsa.

Podrobno: Kovačevo je neznanec fizično napadel sredi Ljubljane. Tako se je Kovačeva na policiji zaradi fizičnega nasilja zglasila že drugič v zadnjih desetih dneh. Napad je obsodil del politike in politični vrh. Policija primer preiskuje, vlada pa vzpostavlja posebno akcijsko skupino za preprečevanje sovražnega govora. V Inštitutu 8. marec fizično nasilje neposredno povezujejo s spletnim nasiljem, ki ga po njihovih besedah generirajo podporniki in mediji blizu stranke SDS.

Kasneje v tednu pa je pred poslopjem državnega zbora (DZ) neznanec napadel Grimsa. Na poti v kletno parkirišče ob poslopju DZ ga je porinil po stopnicah. Ko se je lovil, ga je neznanec še pljunil. Tudi Grims je dogodek prijavil policiji. Z ljubljanske policijske uprave so sporočili, da vse okoliščine dogodka še preiskujejo in izvajajo ukrepe tako za izsleditev neznanca, kot tudi za zaščito žrtve. Ob tem so poudarili, da dogodke z elementi nasilja obravnavajo z ničelno toleranco in jih ostro obsojajo.

Zanimivo: Kovačeva je povedala še, da na policiji vodijo pet postopkov, ki so povezani z grožnjami s smrtjo njej ali kolektivu inštituta. "Eden od storilcev je bil pravnomočno obsojen na dva meseca pogojne zaporne kazni, ker me je hotel razkosati," je dodala. Na inštitutu so obsodili tudi napad na Grimsa.

Sprejet predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju

Ključno: V torek je državni zbor (DZ) sprejel predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Podrobno: O tem predlogu, ki sledi dogovoru med vlado in sindikati javnega sektorja, smo že pisale v enih izmed zadnjih Tedenskih (s)pet. Z novelo se določa nova plačna lestvica, s 4,5 odstotka višjimi vrednostmi plačnih razredov. Predvidena je tudi odprava plačnega stropa za javne uslužbence.

V petek pa je DZ na izredni seji s 56 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Novela uvaja nov naziv za strokovne delavce, in sicer višji svetnik. Rešuje tudi položaj vzgojitelja - pomočnika. Zakon bo začel veljati 1. septembra prihodnje leto. Ob tem omenimo še, da so poslanci DZ na isti dan s 47 glasovi za in 21 proti sprejeli še zakon o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic covida-19 na področju zdravstva.

Zanimivo: V ponedeljek je Golob na začetku redne seje DZ med drugim napovedal, da vlada prihodnje leto v dialogu s socialnimi partnerji in opozicijo načrtuje temeljito prevetritev davčne politike.

Ali se obeta dvig minimalne plače?

Ključno: V četrtek je vlada sprejela pogajalska izhodišča za dvig minimalne plače.

Podrobno: Vlada predlaga, da se že novembra uskladi z rastjo minimalnih življenjskih stroškov, prihodnje leto pa še z letno stopnjo inflacije. Minister za delo Luka Mesec bo v okviru zakonskih možnosti socialnim partnerjem v novembru predlagal določitev zneska minimalne plače v višini 120 odstotkov izračunanih minimalnih življenjskih stroškov v bruto znesku slabih 1133 evrov. To pomeni 5,49-odstotno rast. Glede na izhodišča bi se minimalna plača s sedanjih 778 evrov neto letos povečala na 804 evre, prihodnje leto pa bi bila lahko višja od 850 evrov. Vlada pripravlja tudi shemo za čakanje na delo, Mesec pa je dodal še, da država ne bo pokrila celotnega bremena nastalih višjih stroškov dela, kar predlagajo delodajalske organizacije.

Pri minimalnih plačah in plačah nasploh si vlada obeta pozitiven učinek za delavce tudi na podlagi davčne reforme, če se bo ta lahko uveljavila z novim letom. Kot je povedal Mesec, bo davčna reforma dvignila splošno olajšavo na 5000 evrov.

Znesek minimalne plače v skladu z zakonom o minimalni plači določi minister za delo po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Najpozneje do 31. januarja tekočega leta ga objavi v uradnem listu. Znesek določi v skladu z uradnim podatkom o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta.

Država bo energetski dodatek večini upravičencev, to je prejemnikom denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, izplačala 2. novembra. Energetski dodatek za dohodkovno najšibkejše kategorije invalidov v višini 200 evrov pa bo izplačan na različne datume.

Zanimivo: Odbor državnega zbora (DZ) za finance je obravnaval predlog državnega proračuna za leto 2024. DZ mora gradivo še vrniti v obravnavo vladi, ki se bo najpozneje do 9. novembra opredelila do vloženih dopolnil. Na podlagi teh opredelitev in zadnjih analiz gospodarskih gibanj in realizacije državnega proračuna za tekoče leto bo pripravila dopolnjen predlog državnega proračuna. Tega bo nato še enkrat obravnaval odbor za finance in takrat imel na dnevnem redu tudi predlog sprememb proračuna za leto 2023. DZ naj bi nato oba proračuna potrjeval na redni novembrski seji, ki se začne 21. novembra.

Nekateri ostajajo, drugi odhajajo, tretji prihajajo

Ključno: Italija je dobila prvo premierko (skrajno desno Giorgio Meloni), Združeno kraljestvo pa novega premierja (Rishija Sunaka). Ši Jinping je bil potrjen za zgodovinski tretji mandat na čelu kitajske komunistične partije. Politična kriza na Severnem Irskem se poglablja.

Podrobno: Prejšnjo soboto je vodja postfašističnih Bratov Italije Meloni prisegla kot prva italijanska premierka. Skupaj z njo so prisegli tudi ostali člani nove desne vlade, ki jo poleg Bratov Italije sestavljata še desni Liga in Naprej Italija. Tako je vodenje italijanske vlade prevzela ženska, katere stranka je naslednica neofašističnega gibanja. Predstavnica Slovencev v Italiji Tatjana Rojc je že septembra komentirala, da zmaga Melonijeve pomeni pomemben korak nazaj za slovensko narodno skupnost. "Melonijeva ni konservativna liberalna desnica, je tista skrajna desnica, ki je bila proti vrnitvi Narodnega doma v Trstu Slovencem in katere predstavniki so že objavljali, da so proti Slovencem ter da se bodo trudili, da bodo najprej krčili vsa finančna sredstva za slovensko manjšino v Italiji in tudi finančna sredstva za italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem," je opozorila.

Po zgodnjem odstopu Lizz Truss z mesta premierske Velike Britnije, je v njene čevlje stopil Sunak. Če povzamemo, najprej je julija po številnih aferah z mesta vodje vladajočih konservativcev odstopil Boris Johnson. Sunak se je potegoval za njegovo nasledstvo, vendar so člani stranke izbrali Trussovo. Slednja je prejšnji teden odstopila, potem ko je njen načrt znižanja davkov sprožil pretres na britanskem finančnem trgu. 42-letni Sunak je prvi nebeli britanski premier. Njegova družina namreč izvira iz Indije. Je tudi najmlajši britanski premier v zadnjih 200 letih in že tretji predsednik vlade od julija letos.

69-letni Ši pa je dobil že tretji, petletni mandat na funkciji, ki jo opravlja od leta 2012. Ostaja generalni sekretar kitajske komunistične partije. V politbiroju prvič po 25 letih ne bo ženske predstavnice, potem ko se je upokojila Sun Chunlan.

Severna Irska je brez delujoče vlade že od februarja, ko je unionistična stranka DUP blokirala oblikovanje vlade zaradi svojega odločnega nasprotovanja severnoirskemu protokolu. Politična kriza na Severnem Irskem se po izteku roka, do katerega bi morale politične stranke doseči dogovor o oblikovanju nove izvršne oblasti, še poglablja. Sledile bodo druge volitve v letu dni (datuma volitev še niso objavili). Po mnenju več predstavnikov irske nacionalistične stranke Sinn Fein, ki bi morala voditi novo vlado, je resničen razlog za blokado DUP dejstvo, da bi prvič morali sodelovati v vladi pod vodstvom Sinn Fein, ki si med drugim prizadeva za združitev Irske.

Zanimivo: Kitajski javnofinančni primanjkljaj je v prvih devetih mesecih letos dosegel rekordnih 7160 milijard juanov (994,8 milijarde evrov). Lani v tem času je znašal 2600 milijardah juanov (361,2 milijarde evrov). Kitajske javne finance načenjajo nepremičninska kriza in davčne olajšave, s katerimi želi Peking spodbuditi gospodarsko rast.

Putin: Prihodnje desetletje bo najnevarnejše po koncu 2. svetovne vojne

Ključno: Rusija je obtožila Ukrajino, da se pripravlja na napad z "umazano bombo". V Kijevu so te trditve zavrnili kot absurdne. Ruski predsednik Vladimir Putin je ocenil, da bo prihodnje desetletje verjetno najnevarnejše po koncu druge svetovne vojne. Obtožil je Zahod, da želi prevladati nad svetom, ukrajinsko protiofenzivo pa je označil za del "tektonskih premikov celotnega svetovnega reda".

Podrobno: Začnimo na začetku. Prejšnjo soboto je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da je zaradi ruskih napadov na ukrajinsko energetsko omrežje brez elektrike skoraj poldrugi milijon gospodinjstev. Prejšnjo nedeljo pa sta ameriški (Lloyd Austin) in ruski obrambni minister (Sergej Šojgu) imela nov pogovor prek telefona o stanju v Ukrajini. Šojgu se je pogovarjal tudi s turškim, francoskim in britanskim kolegom. Izrazil je skrb, da bi Ukrajina lahko uporabila t. i. "umazano bombo" - kot navedeno v uvodu so v Kijevu te navedbe označili za absurdne in nevarne.

V torek je Nemčija skupaj z EU gostila konferenco o povojni obnovi Ukrajine. Zelenski je ob tem zaprosil za pomoč pri pokritju proračunskega primanjkljaja v višini 38 milijard dolarjev. Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je prvič od začetka vojne obiskal Kijev in Ukrajini obljubil nadaljnjo podporo Nemčije v boju proti ruski agresiji.

Potekal je tudi prvi vrh Krimske platforme v Zagrebu. Krimska platforma je bil mednarodno zasnovani format za konzultacije in koordinacijo delovanja mednarodnih partnerjev Ukrajine s ciljem nasprotovati posledicam in grožnjam začasne ruske okupacije Krima in z namenom končne vrnitve polotoka Ukrajini. Poudarili so, da je Krim je ukrajinski in prav tako druga območja, ki jih je okupirala Rusija.

Kasneje v tednu je Putin je ZDA obtožil, da koristijo Ukrajino kot "rušilnega ovna" proti Rusiji in Belorusiji. Ocenil je, da bo prihodnje desetletje verjetno najnevarnejše po koncu druge svetovne vojne. Kot smo že omenile, je Zahod obtožil, da želi prevladati nad svetom. Za ameriške oborožene sile pa Kitajska ostaja največji izziv, čeprav tudi ruska agresija na Ukrajino izpostavlja grožnje Moskve, piše v nacionalni obrambni strategiji Pentagona.

Zelenski je dejal, da je Rusija ob koncu tedna v Ukrajini izvedla več kot 30 napadov z brezpilotnimi letali iranske izdelave. Dodal je, da je Moskva doslej skupno izvedla približno 4500 raketnih napadov in več kot 8000 zračnih napadov. Rusija pa je sporočila, da je v mesecu dni zaključila mobilizacijo 300.000 rezervistov, od katerih jih 41.000 že deluje v bojnih enotah v Ukrajini.

Zanimivo: V tvitu ruskega zunanjega ministrstva, ki so ga objavili ob svarilu, da Ukrajina načrtuje to "umazano bombo", je fotografija, ki izvira iz Slovenije. V treh sporočilih na Twitterju vlada poudarja, da so radioaktivni odpadki v Sloveniji varno shranjeni in se ne uporabljajo za umazane bombe. Kakorkoli, Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) bo ta teden izvedla neodvisno preiskavo dveh jedrskih lokacij v Ukrajini. Inšpektorji bodo v luči nedavnih ruskih obtožb, da Kijev pripravlja umazano bombo, na lokacijah preverili morebitne neprijavljene jedrske dejavnosti.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Kot smo opisale v uvodu, na kratko omenjamo še nekaj drugih novic minulega tedna, ki jih enostavno ne moremo izpustiti.

Na začetku ostajamo v Sloveniji. Državni zbor je izglasoval sklep, da je razpis zakonodajnega referenduma o spremembah družinskega zakonika, po katerih je istospolnim partnerjem omogočena posvojitev otrok, nedopusten. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pa je ugotovila, da je premier Robert Golob kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ustrezno dopolnjen popis premoženjskega stanja je namreč KPK poslal šele po preteku zakonsko določenega roka, zato mu je protikorupcijska komisija izrekla pisni opomin. Omenimo še novelo zakona o trošarinah, ki jo je DZ sprejel v minulem tednu. Za kmete, gozdarje in čebelarje določa 76 odstotkov nižjo trošarino s takojšnjim učinkom, saj bodo točili gorivo, ki bo za ta namen obarvano. Upravičenci bodo novo gorivo lahko kupovali z letom 2023, istočasno pa jim bodo še vedno povrnjene trošarine na dizelsko gorivo, ki ga potrebujejo za delo.

Ok, zdaj pa v tujino. Okoli 80.000 ljudi je na demonstracijah v središču Berlina izrazilo solidarnost s protesti v Iranu. V sredo pa so v Iranu z množičnimi demonstracijami obeležili 40 dni od smrti Mahse Amini (več o tem smo pisale v enih od zadnjih Tedenskih (s)pet). Medtem je bilo v terorističnem napadu na šiitsko svetišče v iranskem Širazu ubitih najmanj 15 ljudi, še 40 ljudi pa jih je bilo ranjenih. Iranski režim je odgovornost pripisal protestnikom. Milijarder, ehm, najbogatejši človek na svetu Elon Musk je vendarle prevzel družbeni medij Twitter. 44 milijard dolarjev vreden prevzem zaključil v četrtek in zatem je tvitnil, da je "ptica osvobojena". Sodeč po poročanju ameriških medijev je že razrešil več najvišjih predstavnikov podjetja. Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je novega lastnika opozoril, da bo moralo družbeno omrežje v EU igrati po pravilih sedemindvajseterice. Če smo že pri EU, Svet EU je dokončno odobril direktivo, v skladu s katero bo do konca leta 2024 v EU zaživel enotni polnilnik za prenosne elektronske naprave (opremljene bodo izključno s polnilnikom tipa USB-C). Omenimo še, da je newyorška porota znanega filmskega igralca Kevina Spaceyja konec tedna razglasila za nedolžnega v primeru spolnega napada na tedaj mladoletnega igralca Anthonyja Rappa. Spacey je zaradi tega primera padel v veliko nemilost filmske industrije.