Tedenskih (s)pet, 22. - 29. 3.

3 days ago11 min read

V minulem tednu sta potekala sta Pohod za življenje in feministični shod pod geslom Branimo reproduktivne pravice. Na prvem je bilo po navedbah Zavoda mreža za življenje in enakopravnost zbranih več kot 1000 ljudi, na drugem pa se je po navedbah Socialistrskega bralnega krožka zbralo okoli 100 ljudi. Če te zanima, kaj vse drugega se je še dogajalo, beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Dostop do oploditve z biomedicinsko pomočjo tudi za samske in istospolne ženske

Ključno: Koalicija je v državni zbor vložila novelo zakona o zdravljenju neplodnosti, ki bo postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo omogočila tudi samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah.

Podrobno: Koalicija je v zakonodajni postopek vložila predlog spremembe zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, s katerim želi uresničiti odločbo ustavnega sodišča iz novembra 2024. Sodišče je takrat presodilo, da je obstoječa ureditev, ki samskim ženskam in ženskam v istospolnih zvezah onemogoča dostop do teh postopkov, neustavna.

Predstavniki vseh treh koalicijskih strank so poudarili, da novela izenačuje pravice samskih in istospolno usmerjenih žensk s pravicami heterospolnih parov, ki za zanositev potrebujejo pomoč medicine. Predlog novele prihaja več kot 20 let po začetku opozarjanja na diskriminacijo, ki je prizadela številne ženske, zdaj že izven rodne dobe. Po besedah Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice je bilo besedilo novele pripravljeno v sodelovanju z različnimi deležniki, tudi z ministrstvom za zdravje. Ureditev po njegovih besedah sledi uveljavljenim praksam v številnih evropskih in svetovnih državah. Po njegovem mnenju zakon uresničuje odločbo ustavnega sodišča, zato poskus zakonodajnega referenduma ne bi imel pravne podlage. Kljub temu je dodal, da opozicije ni mogoče podcenjevati, saj bo "vedno našla kakšen način", vendar verjame v uspešen sprejem in uveljavitev zakona.

Poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga je poudarila, da zakon predstavlja pomemben korak k zagotavljanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok za vse člane družbe. Zakon po njenem mnenju priznava raznolikost družin, prinaša modernizacijo, napredek in spoštovanje človekovih pravic samskih in istospolno usmerjenih žensk.

Tudi Jani Prednik iz SD-ja je izpostavil, da je bila koalicija po odločbi ustavnega sodišča zavezana k odpravi diskriminatornosti. Po njegovih besedah mora politika omogočiti vsem ženskam, da same odločajo o svojem telesu in o tem, ali bodo imele otroke. Izrazil je pričakovanje, da bo zakon hitro sprejet.

Zanimivo: Pobuda Inštituta 8. marec Moj glas, moja izbira za varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi je zbrala 1,2 milijona podpisov. Pogoje, da pobudo obravnava Evropska komisija, so dosegli decembra lani.

Odpustitve na Večeru sprožile val ogorčenja

Ključno: Vodstvo Večera je odpustilo štiri novinarje in ukinilo uredništvo priloge V soboto, kar so novinarske organizacije in ministrica za kulturo označili za napad na kakovostno novinarstvo. V četrtek je v Mariboru potekal shod v podporo odpuščenim novinarjem.

Podrobno: V torek je vodstvo časopisne hiše Večer odpustilo štiri novinarje in ukinilo samostojno uredništvo priloge V soboto, kar je sprožilo burne odzive tako med novinarji kot v javnosti. Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije in številni zaposleni so potezo označili za napad na kakovostno novinarstvo, ki ima pomembno vlogo v demokratični družbi. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob tem izrazila zaskrbljenost in napovedala dodatna razpisna sredstva za podporo medijskim hišam, obenem pa opozorila, da morajo biti takšni ukrepi namenjeni predvsem zaščiti novinarskih delovnih mest.

Novinarske organizacije in novinarji so v četrtek pred nekdanjim sedežem Večera v Mariboru opozorili na vse slabše razmere v medijih in krčenje novinarskih kolektivov. Mojca Zorko iz Društva novinarjev Slovenije je poudarila, da brez uredništev in dopisništev ni mogoče zagotavljati kakovostnega novinarskega izdelka, in opozorila, da umetna inteligenca ne more nadomestiti dela izkušenih novinarjev na terenu.

Predsednica aktiva novinarjev na Večeru Jana Juvan je opozorila, da lastniki z odpuščanjem izkušenih novinarjev režejo v živo tkivo novinarstva. Med odpuščenimi je denimo bil tudi športni novinar Zoran Mijatović, ki je še dan pred odpovedjo pripravil štiri športne strani. Kljub pozivom k bojkotu so novinarji poudarili, da Večer še vedno potrebuje podporo bralcev, saj je edini tiskani medij, ki lokalno oblast še vedno nadzoruje.

Branka Bezjak iz Sindikata novinarjev Večera in Helena Milinković iz Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija sta opozorili, da bi morali lastniki medijev varovati integriteto novinarjev, ne pa jih razglašati za tehnološke viške v imenu dobička. Milinković je dodala, da takšno ravnanje pomeni dolgoročno uničevanje samega medija. Mojca Zabukovec iz Sindikata novinarjev Slovenije je opozorila, da je obljubam lastnikov o razvoju sledilo zmanjševanje števila zaposlenih in strani v časopisu ter napoved nadzora nad vsebino s strani direktorja, kar je označila za popolno nasprotje razvoja novinarstva.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je pojasnila, da priprava novega zakona o medijih zahteva usklajevanja z različnimi deležniki, zato ga v prvem letu mandata ni bilo mogoče dokončati. Nov predlog zakona bo vključeval sheme za podporo distribuciji, vsebinam in zaščiti delovnih mest ter subvencioniranje naročnin. Zatrdila je, da zakon vključuje varovalke za zaščito novinarjev in preprečevanje zlorab sredstev s strani medijskih lastnikov.

Zanimivo: V četrtek je z mesta odgovornega urednika portala Siol odstopil Mihael Šuštaršič. Po dogovoru z direktorjem TSmedia Rolandom Želom bo v podjetju prevzel druge naloge, za novega urednika pa Žel predlaga Jako Lopatiča.

Pogovori za varno plovbo v Črnem morju

Ključno: Na ločenih pogovorih z ZDA naj bi se Rusija in Ukrajina dogovorili za varno plovbo v Črnem morju. Medtem je ameriški predsednik Donald Trump napovedal carine na uvoz avtomobilov.

Podrobno:V ponedeljek so potekali ločeni pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino. Bela hiša je sporočila, da sta se Rusija in Ukrajina strinjali o zagotavljanju varne plovbe v Črnem morju ter o vzdržnosti napadov na energetsko infrastrukturo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zagotovil spoštovanje dogovora, medtem ko Rusija pogojuje njegovo uveljavitev z odpravo zahodnih sankcij proti njenim bankam.

V četrtek so se v Parizu srečali evropski voditelji, zbrani v t.i. koaliciji voljnih. Soglašali so, da še ni čas za umik sankcij proti Rusiji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je dejal, da glede morebitne namestitve evropskih sil v Ukrajini še ni soglasja. Slovenijo je na srečanju zastopal premier Robert Golob, ki je poudaril podporo hitremu premirju, a hkrati izključil možnost, da bi se Slovenija pridružila koaliciji.

Medtem je ruski predsednik Vladimir Putin predlagal, da bi Ukrajina prešla pod prehodno upravo Združenih narodov, ki bi omogočila izvedbo volitev in začetek pogajanj z novo oblastjo.

Na ameriški strani je predsednik Donald Trump v ponedeljek napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz vseh držav, ki kupujejo nafto in plin iz Venezuele, kar bi lahko prizadelo tudi Kitajsko in Indijo. V sredo pa je dodatno napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz avtomobilov, vključno z vozili ameriških podjetij, ki niso izdelana v ZDA.

V nedeljo je Trumpov odposlanec Steve Witkoff v intervjuju izjavil, da je ruski predsednik Putin zaupanja vreden človek in velik voditelj, ki si prizadeva za konec vojne v Ukrajini.

Zanimivo: Putinov predlog o prehodni upravi ZN za Ukrajino je prvi takšen predlog z njegove strani. Slovenija se kljub povabilu k sodelovanju v koaliciji voljnih vztrajno drži nevtralnega stališča.

Signalgate: napaka razkrila načrte ZDA za napad na Jemen

Ključno: V ZDA je izbruhnil škandal, potem ko je bil novinar po pomoti dodan v skupinski klepet na aplikaciji Signal, kjer so visoki uradniki razpravljali o načrtih za napad na Jemen.

Podrobno: V ZDA je izbruhnil škandal, ko je bil odgovorni urednik revije The Atlantic Jeffrey Goldberg po pomoti dodan v skupinski klepet na aplikaciji Signal, kjer so visoki predstavniki ameriške vlade razpravljali o načrtovanem napadu na Jemen. Klepet, ki se je začel 15. marca, je vseboval podrobnosti o vrsti letal, urah napadov in posameznih tarčah, ki jih je v realnem času delil obrambni minister Pete Hegseth. Svetovalec za nacionalno varnost Mike Waltz je prevzel odgovornost za napako in zatrdil, da sam ni vedel, kako se je številka novinarja znašla v njegovem imeniku. Dejal je, da se posvetuje s tehnološkimi strokovnjaki in Elonom Muskom o tem, kako je prišlo do incidenta.

Bela hiša in obrambni minister Hegseth so zanikali, da bi bile v pogovoru razkrite zaupne informacije, prav tako naj bi bile ključne informacije že vnaprej deljene z zavezniki. Vseeno je The Atlantic objavil celotno vsebino pogovora in posnetke zaslona, ki kažejo na to, da so v klepetu potekale natančne razprave o orožju, tarčah in obveščevalnih podatkih.

Dogodek je sprožil burne odzive v politki. Demokratski kongresniki, med njimi Jason Crow, zahtevajo takojšnji odstop obrambnega ministra Hegsetha in imenujejo dogodek za "popolnoma nezaslišan". Prav tako zahtevajo, da pravosodna ministrica Pam Bondi imenuje posebnega tožilca za preiskavo, ki naj ugotovi, kako je lahko prišlo do takšne napake. Incident so poimenovali "Signalgate".

Na drugi strani republikanci, vključno s predsednikom Donaldom Trumpom in vodjo senatne večine Johnom Thunom, incident relativizirajo. Trump je dejal, da sam ni bil vpleten in da je Waltz "dober človek", ki se je "naučil lekcije", ter zavrnil resnost dogodka. Tudi Waltz je poudaril, da pogovor ni razkrival lokacij, virov ali metod ter da je šlo zgolj za interno posodobitev, kakršna je bila že prej deljena s tujimi partnerji.

Kljub temu so predstavniki Bele hiše in republikanskih krogov napadli revijo The Atlantic, predvsem Goldberga, ki naj bi bil po njihovih besedah znan kot "sovražnik Trumpa". Njegov članek so označili za senzacionalističen in politično motiviran, čeprav so ga soavtorji podprli z dejanskimi posnetki zaslonov iz klepeta.

Zanimivo: Klepet na aplikaciji Signal se je začel le pol ure pred vzletom prvega ameriškega letala proti ciljem v Jemnu. Aplikacija Signal je sicer prednameščena na napravah ameriških vladnih uslužbencev.

Protesti in pripor župana Carigrada pretresajo Turčijo

Ključno: Sodišče je carigrajskemu županu Ekremu Imamogluju odredilo pripor do sojenja, notranje ministrstvo pa ga je suspendiralo. V Turčiji se vrstijo množični protesti v njegovo podporo, medtem ko ga opozicijska stranka CHP predlaga za predsedniškega kandidata.

Podrobno: Carigrajsko sodišče je Imamogluju, enemu izmed vodilnih opozicijskih politikov v Turčiji, uradno odredilo pripor do začetka sojenja, notranje ministrstvo pa ga je suspendiralo z županske funkcije. Imamoglu je bil skupaj z več kot 80 drugimi osebami, vključno s politiki, novinarji in poslovneži, aretiran v okviru obsežne preiskave domnevnega članstva v kriminalni združbi, podpore teroristični skupini in korupcije.

Obtožbe vključujejo povezave s prepovedano Kurdsko delavsko stranko (PKK) ter različna koruptivna dejanja, kot so podkupovanje, izsiljevanje in goljufije. Imamoglu vse obtožbe zanika in jih označuje za nepredstavljive klevete, njegov odvetnik pa je napovedal pritožbo na odločitev o priporu. Sodišče naj bi pripor odredilo predvsem na podlagi očitkov o korupciji.

V odziv na dogajanje so v več turških mestih izbruhnili množični protesti. Kljub vladni prepovedi zbiranja in opozorilu predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, da oblasti ne bodo dopuščale "uličnega terorja", so se tisoči ljudi zbrali pred carigrajsko mestno hišo in glavno sodno palačo. Policija je demonstrante razgnala s solzivcem, potem ko so ti začeli metati petarde in druge predmete.

V več mestih, zlasti v Ankari in Izmirju, je policija za obvladovanje množic uporabila tudi vodne topove. Turško notranje ministrstvo poroča, da so v zadnjih protestih pridržali 323 ljudi.

Opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP) je medtem Imamogluja izbrala za svojega predsedniškega kandidata. Njegovo aretacijo razume kot poskus vladajočega režima, da se znebi močnega političnega nasprotnika pred predsedniškimi volitvami, predvidenimi za leto 2028. Župan Ankare Mansur Yavas, prav tako član CHP-ja, je pripor označil za sramoto pravosodnega sistema.

Imamoglu je bil lani znova izvoljen za župana Carigrada in po javnomnenjskih raziskavah v priljubljenosti prekaša celo dolgoletnega predsednika Erdogana. V odzivu na dogajanje je na družbenem omrežju X zapisal: "Z roko v roki bomo premagali ta udarec, ta črni madež na naši demokraciji ... Stojim pokončno, ne bom se uklonil."

Zanimivo: Če bi se Erdogan želel ponovno potegovati za predsednika na volitvah leta 2028, bi moral parlament podpreti njegovo kandidaturo, saj bi sicer presegel ustavno omejitev števila mandatov.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Nekdanji jezuit Marko Rupnik, obtožen spolnih in psihičnih zlorab redovnic, bo moral stopiti pred vatikansko sodišče. Preiskava je zaključena, poteka izbira neodvisnih sodnikov, jezuiti pa naj bi 20 redovnicam ponudili odškodnine. V Sloveniji je specializirano državno tožilstvo sprožilo predkazenski postopek proti štirim poslancem NSi zaradi domnevne zlorabe položaja. Medtem je pogajalska skupina Ekonomsko-socialnega sveta dorekla vsebino nove pokojninske zakonodaje, ki predvideva postopno zvišanje upokojitvene starosti ter spremembo odmernega odstotka. V zakonodajnem postopku je tudi predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki razburja zdravniške organizacije zaradi določila o neprofitnosti koncesionarjev; več kot 4000 zdravnikov je poslance opozorilo na morebitne negativne posledice. Ministrica za zdravje in finančni minister sta poslancem svetovala premislek, medtem ko je civilnodružbena iniciativa Glas ljudstva kritizirala njun dopis.

Slovenija je izdala 250 milijonov evrov ljudskih obveznic, pri čemer so državljani vpisali 223 milijonov, preostanek pa je bil dodeljen OTP banki. Cene stanovanjskih nepremičnin so se v letu 2024 zvišale za 8,5 odstotka, kljub temu pa je bilo sklenjenih 14,7 odstotka manj poslov kot leto prej. Koalicija v državnem zboru podpira Dijano Možina Zupanc za novo varuhinjo človekovih pravic, ključno vlogo pri izvolitvi pa bo imela opozicijska NSi. Podjetji, ki v okviru turškega Yapi Merkezi gradita drugi tir, imata zaradi finančnih težav blokirane bančne račune, dela naj bi pretežno prevzel Kolektor CPG, delavci pa se soočajo z zamudami pri izplačilih. DZ je sprejel novelo zakona o ustavnem sodišču, zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb ter nov odlok o strategiji upravljanja naložb, ki poudarja družbeno odgovornost invalidskih podjetij.

Kmetijske organizacije so zaradi pomanjkanja odgovorov izstopile iz delovnih skupin za spremembo kmetijske zakonodaje, ministrica Mateja Čalušić pa je potezo označila za izsiljevanje. Minister za obrambo Borut Sajovic in načelnik Generalštaba Robert Glavaš sta predsednici Nataši Pirc Musar predstavila poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske, ki kaže na pozitivne trende, a tudi na kadrovske izzive. V DZ je potekala razprava o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejila javno in zasebno zdravstvo. Poslanci Levice so zahtevali sklic nujne seje odborov zaradi višanja izdatkov za vojsko ter predlagali posvetovalni referendum, v Ljubljani pa je potekal Shod za mir.

V športu je Tina Šutej osvojila srebrno medaljo v skoku s palico na dvoranskem svetovnem prvenstvu v atletiki. Anže Lanišek je zmagal na tekmi svetovnega pokala v smučarskih skokih, skupaj z Lovrom Kosom pa tudi na superekipni tekmi. Tadej Pogačar je na klasiki Milan–Sanremo osvojil tretje mesto, Primož Roglič pa je s četrto etapo dirke po Kataloniji prevzel vodstvo v skupnem seštevku. Andreja Slokar je sezono zaključila s tretjim mestom na zadnjem slalomu svetovnega pokala. Slovenska nogometna reprezentanca si je z zmago proti Slovaški zagotovila obstanek v B ligi narodov UEFA.

Gremo še v tujino. Izraelska vojska je v soboto sporočila, da je prestregla tri rakete, ki so priletele iz Libanona, in v odgovor izvedla raketni napad na jug Libanona, v katerem naj bi bilo ubitih sedem ljudi. Hezbolah je zanikal, da bi rakete izstrelil on, izraelski napadi pa so se nadaljevali tudi v naslednjih dneh. Po navedbah palestinskih oblasti je število smrtnih žrtev izraelske agresije na Gazo preseglo 50.000, pri čemer ostaja še veliko žrtev ujetih pod ruševinami. Poleg tega je izraelski parlament v četrtek sprejel zakonsko dopolnilo, ki povečuje vpliv politike pri imenovanju sodnikov. Sprememba je del sporne pravosodne reforme, ki je leta 2023 sprožila množične proteste. Opozicija je zakon že izpodbijala na vrhovnem sodišču.

Italijanska vlada je sporočila, da bo migracijska centra v Albaniji, odprta lansko leto, začela uporabljati za repatriacijo migrantov, katerih prošnje za azil so bile v Italiji zavrnjene. To potezo so v preteklosti ovirale sodne odločbe, ki so prepovedale nastanitev prosilcev za azil v teh centrih. V Bosni in Hercegovini je medtem izbruhnila afera, saj je predsednik Republike Srbske Milorad Dodik kljub nalogu za aretacijo uspel nemoteno odpotovati v Izrael, zaradi česar je obmejna policija sprožila preiskavo. Sodišče BiH je 27. marca za Dodikom razpisalo tudi mednarodno tiralico.

V Bruslju se je srbski predsednik Aleksandar Vučić sestal s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, ki sta poudarila nujnost reform v Srbiji, zlasti na področju svobode medijev in boja proti korupciji. V Nemčiji so poslanci za novo predsednico Bundestaga izvolili Julio Klöckner iz vrst CDU, ki je prejela 382 od 622 glasov. Avstrijsko vrhovno sodišče je potrdilo krivdo nekdanjega finančnega ministra Karla-Heinza Grasserja zaradi poneverbe in prejemanja skoraj 10 milijonov evrov podkupnin, vendar mu je kazen zmanjšalo s prvotnih osmih na štiri leta zaradi dolgotrajnosti postopka.

Evropska komisija je predstavila strategijo za izboljšanje pripravljenosti na krizne razmere, ki med drugim predvideva, da bi morali imeti državljani vsaj tri dni zalog osnovnih potrebščin, kot sta voda in hrana. Avstrija je napovedala začasno prekinitev izvajanja ukrepa združevanja družin za osebe s statusom begunca, ki bo začel veljati maja in naj bi sprva trajal šest mesecev. V Estoniji pa je parlament sprejel spremembo ustave, ki državljanom tretjih držav odvzema pravico do sodelovanja na lokalnih volitvah, kar bo prizadelo predvsem rusko in belorusko manjšino ter osebe brez državljanstva.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.