Tedenskih (s)pet, 25. 1. - 1. 2.

Feb 39 min read

Pardon, da smo ta teden nekoliko pozne. Bil je precej naporen. Kakorkoli, najprej omenimo, da bo slovenski košarkarski zvezdnik Luka Dončić po poročilih ameriških medijev kariero nadaljeval v Kaliforniji, v vrstah ekipe Los Angeles Lakers. Kot je poročala mreža ESPN, Dallas Mavericks pošiljajo Dončića k jezernikom za Anthonyja Davisa v osupljivi menjavi treh ekip severnoameriške lige NBA, v kateri sodeluje še ekipa Utah Jazz. No, na letošnji Emi pa je največ glasov zbral Klemen Slakonja s čustveno balado.

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Šole prejele grožnje, v dijaškem domu požar

Ključno: Teden sta zaznamovala požar v ljubljanskem dijaškem domu in generična elektronska pošta z grožnjami, ki jo je prejelo skoraj 400 šol po državi.

Podrobno: Skoraj 400 šol, pa tudi nekaj vrtcev po državi je v ponedeljek zjutraj prejelo generično elektronsko pošto z grožnjo, da je v stavbi nameščena bomba. Ponekod so se vodstva šol odločila za evakuacijo ali staršem sporočila, naj otroci ostanejo doma. Policija je ocenila, da je šlo za grožnje z zelo nizko stopnjo tveganja. Podobna sporočila je v preteklih dneh prejelo tudi več šol v tujini.

V Dijaškem domu Ivana Cankarja pa je v četrtek je okoli 4. ure izbruhnil požar, v katerem je bilo poškodovanih 11 dijakov, od tega eden huje zaradi opeklin. Večina poškodb je nastala pri reševanju, ko so dijaki skakali iz prvega nadstropja. Posredovali so gasilci, reševalci in civilna zaščita. Evakuirali so 363 ljudi. Požar se je iz ene od sob razširil na celoten objekt, vzrok požara še ni znan. Objekt ni imel požarnih javljalnikov, ker ti zakonsko niso obvezni.

Zanimivo: Po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja, je v Sloveniji kar 17 dijaških domov, ki podobno kot dom Ivana Cankarja nimajo alarmov in javljalnikov in delujejo v skladu z veljavno zakonodajo. Napovedal je spremembo zakonodaje na tem področju.

Ugotovitve vmesnega poročila preiskovalne komisije DZ

Ključno: DZ je potrdil bistvene ugotovitve predloga vmesnega poročila preiskovalne komisije DZ, ki preiskuje sume vpletanja politike v delo policije.

Podrobno: Poročilo premierja Roberta Goloba razbremenjuje vmešavanja v delo policije in navaja, da ni mogel vplivati na datum aretacije ruskih vohunov. Poročilo napoveduje ukrepe zoper Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava, ki sta v odzivu avtorjem poročila očitala politični linč. V razpravi na seji dan prej je opozicija preiskovalni komisiji očitala, da v zadevi aretacije vohunov ni zaslišala Goloba kot ključne priče, Svoboda pa opoziciji poskus destabilizacije premierja in vlade.

Zanimivo: Poslanec Svobode Tine Novak je napovedal izstop iz poslanske skupine, pridružil se bo stranki Demokrati Anžeta Logarja, katere član je že. Z njegovim prestopom se bo oblikovala tudi nova poslanska skupina, ki jo bosta ob njem sestavljala Logar in Eva Irgl.

106 oklepnikov patria za približno 700 milijonov EUR

Ključno: Vlada je potrdila nadaljevanje postopka nakupa 106 oklepnikov Patria. Nakup bo potekal prek javnega naročila s pogajanji s finsko vlado oziroma finskim obrambnim ministrstvom za dve bojni bataljonski skupini. Vrednost projekta je ocenjena na 700 milijonov evrov.

Podrobno: Na današnji seji je vlada sprejela sklep, da nadaljuje postopek nakupa 106 oklepnikov Patria za dve bojni bataljonski skupini – izvidniško in srednjo bojno skupino. Prvi del nakupa, ki vključuje 53 oklepnikov, bo izveden med letoma 2025 in 2027, drugi del pa med letoma 2026 in 2030. Okvirna vrednost projekta je ocenjena na 700 milijonov evrov. Obrambni minister Borut Sajovic je dejal, da bodo ta vozila bistveno cenejša od osemkolesnih vozil tipa Boxer, kar bo prineslo prihranek večji od 400 milijonov evrov.

Vlada je izvedla tudi raziskavo trga, ki je pokazala, da so finska vozila optimalna izbira glede na ceno in varnostne standarde. Sajovic je poudaril, da bodo postopki nakupa popolnoma transparentni. Kljub temu pa se pojavljajo pomisleki, predvsem zaradi povečanja stroškov v primerjavi z začetno pogodbo za nakup Boxerjev (ki jih je sicer bilo načrtovanih manj), ki jo je prejšnja vlada preklicala.

Zanimivo: Nakup oklepnikov Patria je povezan s preteklimi korupcijskimi aferami, ki so izbruhnile ob prvem poskusu nakupa teh vozil pred nekaj leti. Nekaj o tem smo napisale tudi me.

80-letnica osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau

Ključno: Mineva 80 let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Slovesnosti so se udeležili tudi državni voditelji, vključno s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo.

Podrobno: Ob zidovih smrti v Auschwitzu so preživeli položili vence in sveče, spomnili pa so se več kot milijona žrtev holokavsta. Na slovesnosti je bilo prisotnih približno 3000 gostov, med njimi tudi številni bivši taboriščniki. Spomin na to grozoto so počastili tudi predstavniki različnih držav, vključno z Dudo, britanskim, španskim in nizozemskim kraljem (Charles III., Felipe VI. in Willem-Alexander), francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemški kanclerjem Olafom Scholzem. V okviru spominske slovesnosti je bilo poudarjeno, da je spomin na žrtve in preprečevanje podobnih grozot še vedno izredno aktualen in pomemben, tudi v luči sodobnih svetovnih konfliktov. Še toliko bolj pa je potrebno, da si zapomnimo zgodbe preživelih, saj jih mnogi od njih zaradi starosti in bolezni ne bodo več mogli deliti.

Zanimivo: Tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar se je udeležila slovesnosti ob 80-letnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Slovesnosti so se udeležili še ministrica za kulturo Asta Vrečko, predstavnik ugrabljenih otrok Janez Žmavc in nekdanja taboriščnica Mira Lipičar. Pirc je ob robu slovesnosti pozvala k spoštovanju pripornih nalogov ICC za pregon obtoženih vojnih zločinov. Tudi po Sloveniji je potekalo več dogodkov v spomin na osvoboditev Auschwitza.

Nemčija s pravico do porodniškega dopusta po spontanem splavu

Ključno: Nemški parlament je sprejel zakon, ki ženskam po spontanem splavu po 13. tednu nosečnosti omogoča porodniški dopust. Namen ukrepa je podpora ženskam pri telesnem in čustvenem okrevanju.

Podrobno: Bundestag je soglasno sprejel zakon, ki ureja pravico do porodniškega dopusta za ženske, ki doživijo spontani splav po 13. tednu nosečnosti. Doslej so morale v takšnih primerih zaprositi za bolniški dopust, ki jim ni bil vedno odobren.

Zakonodajno besedilo je pripravil parlamentarni odbor na podlagi predloga konservativnega zavezništva CDU/CSU. Po trenutni zakonodaji v Nemčiji porodniški dopust traja šest tednov pred predvidenim porodom in osem tednov po njem, vendar ta pravica doslej ni veljala za ženske, ki so izgubile nosečnost. Zakon bo 14. februarja obravnaval še bundesrat, zgornji dom parlamenta. Če bo potrjen, bo začel veljati 1. junija letos.

Zanimivo: Po neuradnih podatkih v Nemčiji vsako leto pride do približno 6000 spontanih splavov med 13. in 24. tednom nosečnosti, medtem ko jih pred 12. tednom zabeležijo okoli 84.000.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Premier Robert Golob je v DZ izrazil pričakovanje, da bo Agencija za energijo do novembra prilagodila metodologijo obračuna omrežnine pri elektriki. Agencija sicer po pridobitvi prvih podatkov o učinkih novega sistema omrežnine in vplivu sončnih elektrarn proučuje možnost sprememb, med drugim pri časovnih blokih in določanju obračunske moči. Podatki pa potrjujejo upravičenost ločitve na zimsko in poletno sezono. V četrtek pa je DZ ocenil, da je predlog zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic obračuna visoke omrežnine za gospodinjske odjemalce primeren za nadaljnjo obravnavo. Pripravili so ga v koaliciji, določa pa začasno ublažitev finančnih posledic prenove metodologije obračunavanja omrežnine, ki jo je oktobra 2024 uvedla Agencija za energijo.

V ponedeljek je Golob v DZ pojasnil, da pogajanja s socialnimi partnerji glede pokojninske reforme aktivno potekajo in bodo predvidoma končana do konca februarja. Tako bi vlada osnutek reforme lahko obravnavala že marca, a je ta načrt odvisen od poteka pogajanj, je dejal. Parlamentarna skupščina Sveta Evrope pa je za novo slovensko sodnico na Evropskem sodišču za človekove pravice izvolila mednarodno pravnico Vasilko Sancin. Devetletni mandat bo nastopila maja.

V sredo je minister za delo Luka Mesec napovedal izpodbijanje sklepa o likvidaciji invalidskega podjetja CSS, saj sta ga lokalna skupnost in gospodarstvo prepričala v rešitev podjetja. Likvidacijskega upravitelja CSS Uroša Zarnika pozivajo k odstopu, SDH pa naj CSS opredeli kot strateško naložbo. Nato so obrtniki in podjetniki pripravljeni pomagati CSS z novimi naročili in avansi za obstoječa. Isti dan je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v javno obravnavno poslalo štiri predloge zakonov, tudi krovnega o kmetijstvu, ter dva predloga novel zakonov. Ti se med seboj dopolnjujejo in so preglednejši, meni ministrica Mateja Čalušić. Predsednik KGZS Jože Podgoršek je dejal, da je bil sveženj pripravljen mimo ključnih deležnikov, rok za javno obravnavo pa je prekratek.

DZ je po decembrskem odložilnem vetu DS v četrtek znova potrdil zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. SDS, ki je že pred prvim glasovanjem v DZ vložila pobudo za posvetovalni referendum, a jo je DZ zavrnil, je napovedala aktivnosti za zakonodajni referendum.

Nadaljujmo v tujini. Prejšnjo soboto je zunanje ministrstvo ZDA v skladu z izvršnim ukazom predsednika Donalda Trumpa odredilo 90-dnevno ustavitev večine programov zunanje pomoči. Izjemi sta največja prejemnika ameriške pomoči – Izrael in Egipt. Ni pa še jasno, kakšen obseg bo imela direktiva in ali bo vplivala na že odobreno ameriško vojaško pomoč Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da zamrznitev zunanje pomoči od State Departmenta ne vpliva na ameriško vojaško pomoč Kijevu. No, v nedeljo pa je Trump je spet izjavil, da si prebivalci Grenlandije želijo postati del ZDA. Omenimo še, da je Bogota sporočila, da bo sprejela izgnance - potem, ko je Kolumbija sprva zavrnila pristanek vojaških letal ZDA z izgnanimi Kolumbijci, zaradi česar je Trump napovedal ukrepe zoper to državo. Ameriških ukrepov za zdaj ne bo.

Je pa Trump udaril tudi po denarnicah Američanov. Odredil je namreč zamrznitev več kot 3000 milijard dolarjev različnih oblik pomoči Američanom iz zveznega proračuna. Demokrati so odločitev ostro kritizirali kot kršitev ustave in zakonov. Sodnica je direktivo začasno blokirala. Aja, poleg tega iz Googla so potrdili, da bodo v aplikaciji Google Zemljevidi po izvršnem odloku Trumpa Mehiški zaliv preimenovali v Ameriški zaliv. Sprememba bo veljala le za uporabnike storitve v ZDA. Glede na raziskavo javnega mnenja kar 85 odstotkov prebivalcev Grenlandije ne želi, da bi njihov arktični otok postal del ZDA, kar po drugi strani podpira le šest odstotkov vprašanih.

Medtem so zunanji ministri držav članic EU do 31. julija podaljšali sankcije Unije proti Rusiji zaradi njene agresije na Ukrajino. Podaljšanju je nasprotovala Madžarska, a je prejela ustrezna zagotovila Evropske komisije glede energetske varnosti. Poleg tega so zunanji ministri držav članic EU so podprli postopno odpravo sankcij proti Siriji. Dogovor med Izraelom in Libanonom o prekinitvi ognja in umiku izraelskih sil ter gibanja Hezbolah z juga Libanona pa so podaljšali do 18. februarja. Prvotni rok naj bi se iztekel že v nedeljo, a je Izrael ohranil svoje sile na libanonskem ozemlju.

Mimogrede, isti dan je skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) na volilnem shodu v mestu Halle (Salle) uradno začela kampanjo pred februarskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Več tisoč udeležencev je po videopovezavi nagovoril tudi ameriški poslovnež in politik Elon Musk. Med drugim jim je dejal, da je njihova stranka "najboljše upanje za prihodnost Nemčije". Konec tedna je spodnji dom nemškega parlamenta bundestag s tesno večino in ob podpori AfD podprl nezavezujoči predlog vodje krščanskih demokratov (CDU) Friedricha Merza o zavračanju prosilcev za azil na nemških mejah. Črnogorski študenti pa so izvedli nov protest v Podgorici, na katerem so terjali odgovornost vladajočih za smrtonosni strelski pohod na Cetinju 1. januarja. Če njihove zahteve ne bodo izpolnjene, grozijo z državljansko nepokorščino.

Medtem so srbski študenti v ponedeljek zjutraj za 24 ur zaprli enega največjih prometnih vozlišč v Beogradu Autokomanda. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v začetku tedna dejal, da bo vlada upoštevala vse študentske zahteve, ter napovedal rekonstrukcijo vlade. Nekoliko kasneje pa je po hudem napadu na protestnico odstopil in dejal, da se bodo v desetih dneh odločili, ali gredo v sestavo nove vlade ali na volitve. Po podatkih beloruske centralne volilne komisije pa je beloruski predsednik Aleksander Lukašenko na nedeljskih predsedniških volitvah osvojil 86,8 odstotka glasov in si zagotovil še sedmi mandat. Na položaju je že od leta 1994.

Mimogrede, tudi pred srbskim veleposlaništvom v Ljubljani je potekal miren protest pod okriljem diaspore SviĆe - skupine mladih, na katerem so izrazili podporo več kot dva meseca trajajočim študentskim protestom v Srbiji in zahtevam po razkritju dokumentacije v zvezi s prenovo novosadske železniške postaje. Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Marko Štucin je dejal, da Slovenija dogajanje v Srbiji spremlja z visoko stopnjo zaskrbljenosti, želi si stabilno in demokratično Srbijo, ki je garant miru v regiji Zahodnega Balkana.

Zunanji ministri držav članic EU so podprli postopno odpravo sankcij proti Siriji po decembrskem padcu režima predsednika Bašarja al Asada, kar je podprla tudi Slovenija. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa se je odzvala tudi na Trumpove izjave o "očiščenju" Gaze. Slovenija po njenih besedah ne pristaja na prisilno razseljevanje palestinskega ljudstva.

Zaključimo s tem, da človeštvo po oceni jedrskih znanstvenikov še nikoli ni bilo bližje lastnemu uničenju, kot je razvidno iz zadnje posodobitve t. i. ure sodnega dne. Ura letos kaže le 89 sekund do polnoči. Najdlje je bil kazalec leta 1991 in sicer 17 minut do polnoči.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.