Tedenskih (s)pet, 29. 3.

Si vedela, da bo za potovanje v Združeno kraljestvo odslej tudi za državljane Slovenije potrebna predhodna elektronska odobritev (Eta)? Aja, pa da je ameriški predsednik Donald Trump dejal, da je besen na ruskega predsednika Vladimirja Putina, ker je pod vprašaj postavil legitimnost ukrajinskih oblasti? Rusiji je zagrozil z dodatnimi carinami, če v enem mesecu ne bo možno doseči dogovora o koncu vojne v Ukrajini. Dogajalo se je še ogrooomno drugega. Te zanima kaj? Beri naprej!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Nov primer medvrstniškega nasilja

Ključno: Na družbenih omrežjih so se pojavili pretresljivi posnetki medvrstniškega nasilja med mladoletniki, ki naj bi se dogajalo na Ptuju. Nekateri vpleteni naj bi bili tudi osnovnošolci.

Podrobno: Stekla je preiskava, policisti so kasneje opravili več hišnih preiskav v zvezi s sumi storitev kaznivih dejanj nasilništva in neupravičenega slikovnega snemanja. Pridržan je bil en osumljenec. Preiskava še ni končana. Na policiji so dodali, da vzporedno s preiskavo nasilnih dejanj policisti preverjajo tudi nekatere objave na družbenih omrežjih. Na Facebooku so se namreč pojavile objave več oseb, ki vsebujejo osebne podatke mladoletnikov, ki naj bi bili del nasilniške skupine. V objavah so bila navedena imena, priimki, razredi in osnovne šole domnevnih storilcev, vse to pa po besedah policije predstavlja kršitev zakonodaje o varstvu osebnih podatkov.

Policija tako preverja obstoj razlogov za sum storitve uradno pregonljivih kaznivih dejanj in bo ukrepala skladno z zakonskimi določili ter usmeritvami pristojnega državnega tožilstva. Kot opozarjajo policisti, kazenski zakonik določa, da je neupravičeno razkrivanje osebnih podatkov kaznivo dejanje, za katero je zagrožena denarna kazen ali zaporna kazen do enega leta. Ob tem policija poziva javnost k strpni komunikaciji tudi na družbenih omrežjih.

Zanimivo: Še nedavno je potekala kampanja proti pojavu medvrstniškega nasilja Odpikajmo nasilje. Več o tem najdeš tukaj.

Sprejeta novela o zdravstvu, podpisan pokojninski dogovor

Ključno: DZ je kljub nasprotovanju stroke sprejel novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Podpisan je bil tudi dogovor o spremembah pokojninske zakonodaje.

Podrobno: Na ponedeljkovi izredni seji je DZ sprejel osrednji zakon zdravstvene reforme – novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki prinaša jasno razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom. Po novem bo zdravnikom iz javnega sektorja le v izjemnih primerih dovoljeno dodatno delo pri zasebnikih, bodo pa pod določenimi pogoji lahko delali v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih. Vlada trdi, da bo novela pripomogla k učinkovitejšemu delovanju javnega zdravstva, medtem ko zdravniške organizacije opozarjajo na negativne posledice za posamezne stroke. Sindikat Fides je že sprožil postopke za ustavno presojo zakona, hkrati pa se pričakuje tudi odložilni veto državnega sveta.

Z dvodnevno zamudo so socialni partnerji podpisali dogovor o usklajenosti predloga pokojninske novele, ki je rezultat več kot šestmesečnih pogajanj. Po novem naj bi se zahtevana starost za upokojitev za osebe s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa postopoma zvišala s 60 na 62 let v obdobju od leta 2028 do 2034. Odmerni odstotek se bo povečal s sedanjih 63,5 na 70 odstotkov, obdobje za izračun pokojninske osnove pa s 24 na 40 let, pri čemer bo iz izračuna izločenih pet najslabših let. Predsednik vlade Robert Golob je poudaril, da je pokojninska reforma nujna zaradi staranja prebivalstva in zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema. Predlog zakonskih sprememb je trenutno v javni obravnavi.

Zanimivo: Ob koncu tedna je vlada potrdila tudi predlog zakona o visokem šolstvu, ki naj bi na novo uredil sistem financiranja. Za visoko šolstvo naj bi se na letni ravni zagotovilo 1,5 odstotka BDP, od tega en odstotek za študijsko dejavnost. Obenem naj bi se obdobje financiranja univerz podaljšalo s štirih na šest let, s predvideno revizijo po treh letih.

Trump napovedal obsežne carine, EU in Kitajska z ostrimi odzivi

Ključno: Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal 10- do 34-odstotne carine na večino uvoza v ZDA, tudi iz EU in Kitajske, kar je sprožilo ostre odzive po svetu.

Podrobno: Trump je napovedal uvedbo 10-odstotnih carin na skoraj ves uvoz v ZDA, razen za Kanado in Mehiko, kjer so 25-odstotne carine že v veljavi. Te nove carine začnejo veljati 5. aprila, medtem ko bodo dodatne višje carine, vključno z 20-odstotnimi za uvoz iz EU in dodatnimi 34-odstotnimi za Kitajsko, uvedene 9. aprila.

EU je pozvala ZDA k dialogu, hkrati pa napovedala ukrepe za zaščito svojih interesov. Kitajska je prav tako napovedala protiukrepe. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko nove carine negativno vplivale tudi na ameriško gospodarstvo. V odziv na dogajanje so indeksi na azijskih in evropskih borzah padli, cena nafte je upadla, evro pa se je podražil.

Dodatno so v ZDA že začele veljati 25-odstotne carine na uvoz avtomobilov iz EU. Kanada je kot odgovor napovedala enako visoke carine na uvoz določenih avtomobilov iz ZDA, ki niso zajeti v sporazumu o prosti trgovini med ZDA, Kanado in Mehiko.

Na razmere se je odzval tudi slovenski premier Robert Golob, ki je poudaril, da carine ne koristijo nobeni strani in da se mora EU na ukrepe ZDA odzvati enotno, a premišljeno. Dodal je, da bo Slovenija naredila vse za zaščito svojega gospodarstva. Gospodarska zbornica Slovenije je opozorila, da bodo posledice v Sloveniji odvisne od globalnega odziva, v Obrtno-podjetniški zbornici pa so izrazili skrb, da bi lahko podjetja zaradi carin celo odpuščala.

Zanimivo: Senator Cory Booker je v zveznem senatu neprekinjeno govoril 25 ur in štiri minute, s čimer je postavil rekord v maratonskem kritiziranju ukrepov Trumpove administracije.

Madžarska izstopa iz ICC, v Budimpešti protesti

Ključno: Madžarska se umika iz Mednarodnega kazenskega sodišča. Medtem so v Budimpešti potekali protesti proti zakonu o prepovedi parade ponosa.

Podrobno: Madžarska je napovedala izstop iz Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), saj naj bi to postalo politično. Odločitev je vlada sporočila na dan obiska izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, za katerega je ICC novembra 2024 izdal nalog za prijetje. Netanjahu se je madžarskemu premierju Viktorju Orbanu zahvalil za podporo in sodišče označil za pokvarjeno organizacijo.

Na odločitev Madžarske se je odzvala tudi Slovenija. Zunanje ministrstvo je na omrežju X zapisalo, da takšna poteza slabi zavezanost Evropske unije mednarodnemu kazenskemu pravosodju. Odstop Madžarske iz ICC tako vzbuja resno zaskrbljenost med državami članicami EU.

Zanimivo: Medtem je v madžarski prestolnici več tisoč ljudi protestiralo proti novemu zakonu, ki prepoveduje parado ponosa. Kritiki zakona opozarjajo, da gre za omejevanje temeljnih pravic in nadaljnje krčenje svoboščin LGBTIQ skupnosti.

Le Pen obsojena zaradi zlorabe evropskih sredstev

Ključno: Sodišče v Parizu je razsodilo, da je nekdanja vodja Nacionalnega zbora Marine Le Pen kriva zlorabe evropskih sredstev. Le Pen je obsojena na štiri leta zapora, petletno prepoved kandidiranja in 100.000 evrov globe.

Podrobno: Sodišče v Parizu je odločilo, da so Le Pen, osem nekdanjih evropskih poslancev in 12 njihovih asistentov krivi zlorabe ali nedovoljenega okoriščanja z evropskimi sredstvi. Vsem obsojenim je bila izrečena tudi prepoved kandidiranja na volitvah, v nekaterih primerih z odlogom, poleg tega pa so prejeli različne zaporne in denarne kazni. Le Pen je bila kaznovana s štiriletno zaporno kaznijo, od tega dve leti pogojno z elektronsko zapestnico, petletno prepovedjo kandidature ter globo v višini 100.000 evrov. Sodba začne veljati takoj, tudi v primeru pritožbe.

Jedro primera je obtožba o fiktivnem zaposlovanju asistentov evropskih poslancev med letoma 2004 in 2016, ki so namesto evropskih nalog opravljali delo za stranko Nacionalni zbor (RN). Sodnik je izpostavil, da je bila Le Pen v središču teh nepravilnosti. Po ocenah sodišča je Evropski parlament zaradi tega sistema utrpel škodo v višini 2,9 milijona evrov. Med obsojenimi je tudi župan Perpignana Louis Aliot, ki je bil obsojen na šest mesecev zapora in triletno prepoved kandidiranja, vendar bo lahko župansko funkcijo ohranil zaradi odloga veljavnosti kazni.

Le Pen je v odzivu za televizijo TF1 dejala, da je sodba politična in da pomeni izključitev ne le nje, ampak tudi "glasov milijonov Francozov". Poudarila je, da "ostaja nedolžna" in da namerava kandidirati za predsednico, če ji bo sodbo uspelo razveljaviti. Njen odvetnik je sodbo označil kot "hud udarec za demokracijo" in napovedal pritožbo, čeprav ta po mnenju analitikov do leta 2027 verjetno ne bo obravnavana. Le Pen bo svoj sedež v francoskem parlamentu lahko obdržala do konca mandata.

Predsednik Nacionalnega zbora Jordan Bardella je sodbo označil za konec francoske demokracije in namignil, da bi lahko prav on postal kandidat stranke na predsedniških volitvah leta 2027, če Le Pen ne bo smela kandidirati. Francoski politični komentatorji so že pred razsodbo opozarjali na morebitne posledice za demokratični proces v državi.

Na sodbo so se odzvali tudi v tujini. V Kremlju so Evropi očitali kršenje demokratičnih norm, zaskrbljenost pa so izrazile tudi ZDA. Po javnomnenjskih anketah ima Le Pen trenutno najvišjo podporo med vsemi potencialnimi kandidati za predsednika Francije, saj bi jo v prvem krogu volitev podprlo med 34 in 37 odstotkov volivcev. Na zadnjih volitvah je v drugem krogu zbrala 41 odstotkov glasov.

Zanimivo: Le Pen je že novembra ob koncu sodnega postopka zatrdila, da želijo doseči njeno "politično smrt". Če bo sodba obstala, bo to že četrtič, ko bo Le Pen izločena iz boja za predsedniški položaj.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Nacionalni preiskovalni urad je v povezavi z nakupom sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani vložil kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe in eno pravno osebo zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ter še eno osebo zaradi ponarejanja listin. Ovadeni naj bi bili nekdanji generalni sekretar na ministrstvu za pravosodje Uroš Gojkovič, nekdanji vodja projekta Simon Starček, primorski podjetnik Sebastjan Vežnaver in pooblaščena cenilka Breda Zorko. Medtem je TV Slovenija razkrila, da je bil poslanec Gibanja Svoboda Miroslav Gregorič do januarja prokurist v družinskem podjetju Cyclopet, kar pa ni prijavil pristojnim institucijam. Komisija za preprečevanje korupcije je opozorila na nezdružljivost funkcij, a postopka ne bo uvedla, saj Gregorič več ni prokurist. Gregorič bo svoje ravnanje preveril pri KPK, kar pričakujejo tudi v njegovi poslanski skupini.

Stranka SDS je v DZ vložila zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o dodatku za izjemne dosežke umetnikov, s podporo več kot 47.000 podpisov volivcev. Poslanec SDS Andrej Hoivik, prvopodpisani pod pobudo, pričakuje več kot 340.000 glasov proti na referendumu, ki naj bi potekal maja. V kampanji bo sodelovala tudi NSi, stranka Demokrati pa se je odločila za neudeležbo. Odbor DZ za kulturo je predlog za izvedbo referenduma 11. maja že podprl, končno odločitev bo sprejel DZ na izredni seji. Več kot 50 slovenskih glasbenikov pa je podpisalo poziv za izključitev Izraela iz letošnjega tekmovanja za pesem Evrovizije, ki ga je pripravilo Gibanje za pravice Palestincev. RTV Slovenija pozivajo, naj zahteva izključitev Izraela ali pa naj Slovenija izstopi iz tekmovanja, če do izključitve ne pride.

Slovenija je bila tretja na ekipni tekmi smučarskih skakalcev na finalu svetovnega pokala na planiški letalnici. V deževnem vremenu so Lovro Kos, Domen Prevc, Timi Zajc in Anže Lanišek zaostali za Avstrijo, ki je v Planici slavila tretjič v nizu, in Nemčijo. V ločeni tekmi v Planici je Domen Prevc s 254,5 metra postavil nov svetovni rekord in osvojil drugo mesto, medtem ko je Anže Lanišek dosegel svojo prvo zmago na tej letalnici. Zaključek sezone si je ogledalo okoli 60.000 gledalcev. Medtem je Primož Roglič zmagal na sedemdnevni kolesarski dirki po Kataloniji, kjer je v zadnji etapi v Barceloni slavil še svojo drugo etapno zmago in v skupnem seštevku premagal Juana Ayusa.

Gremo še v tujino. Mjanmar je konec tedna prizadel močan potres z magnitudo 7,7, ki je terjal več kot 3000 življenj in povzročil obsežno gmotno škodo, posebej v okolici mesta Mandalay. Vojaška hunta je zaprosila za mednarodno pomoč. Potres je prizadel tudi Tajsko, kjer je umrlo najmanj 22 ljudi, v Bangkoku pa se je zrušila stolpnica v gradnji.

V Turčiji so se kljub prepovedi zborovanj znova zbrali protestniki v podporo priprtemu županu Istanbula Ekremu Imamogluju, zbralo se je več sto tisoč ljudi. V Siriji je začasni predsednik Ahmed al Šara oznanil novo prehodno vlado, v kateri prevladujejo njegovi zavezniki. V Bosni in Hercegovini se je Milorad Dodik po obisku Izraela in srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom vrnil domov, ob tem pa sporočil, da je Interpol na pobudo Srbije, Rusije in Madžarske zavrnil rdečo tiralico proti njemu. Nemčija in Avstrija sta napovedali, da mu bosta prepovedali vstop v državi. V Srbiji so se začela posvetovanja o novi vladi, medtem ko so civilne organizacije, aktivisti in politične stranke EU in ESČP opozorili na politični pregon aktivistov v Novem Sadu. Skupina 80 študentov in akademikov je s kolesi krenila proti Strasbourgu, da bi opozorili na razmere v državi.

SpaceX je iz Miamija izstrelil vesoljsko kapsulo s štiričlansko posadko, ki bo kot prva preletela oba Zemljina tečaja. Bela hiša pa je zavrnila govorice, da Elon Musk zapušča svoj položaj svetovalca predsednika ZDA, in potrdila, da ostaja na čelu urada za vladno učinkovitost.

Evropska komisija je predstavila novo strategijo za notranjo varnost EU in predlagala preusmeritev kohezijskih sredstev tudi v varnost, obrambo, konkurenčnost in stanovanja. Poleg tega je 15 avtomobilskim proizvajalcem in združenju ACEA naložila 458 milijonov evrov glob zaradi kartelnega dogovarjanja pri recikliranju vozil. Kitajska je v bližini Tajvana sprožila obsežne vojaške vaje, na kar je Tajvan odgovoril z aktivacijo vojaških sredstev.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je sporočil, da so članice zavezništva za letos že napovedale več kot 20 milijard evrov vojaške pomoči Ukrajini. V Izraelu je obrambni minister Izrael Kac napovedal razširitev vojaške operacije v Gazi, premier Benjamin Netanjahu pa vzpostavitev novega varnostnega koridorja med mestoma Rafa in Han Junis.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.