Tedenskih (s)pet, 30. 11.

Oj! Danes je tak zelo zaspan dan. Se motim? Kako pa si kaj ti? Skratka, v vsakem primeru, zate smo seveda znova pripravile Tedenskih (s)pet. Beri naprej, da ostaneš na tekočem!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

ESS potrdil osnutek predloga novele zakona o evidentiranju delovnega časa

Ključno: Ekonomsko-socialni svet (ESS) je po več poskusih pogajanj na nižjih ravneh potrdil težko pričakovani kompromisni osnutek predloga novele zakona o evidentiranju delovnega časa.

Podrobno: Ta med drugim predvideva ukinitev beleženja odmora za malico in uvaja mesečno namesto dnevnega beleženja podatkov, ali gre za prerazporejen delovni čas ali za nadurni delovnik. Prav tako se bo mesečno vpisoval tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa. Evidence dela po novem ne bo treba voditi za poslovodne osebe, jasneje pa se določa tudi, kje bo treba evidenco hraniti. Kompromis medtem ohranja dnevno evidentiranje prihoda in odhoda.

Podrobno: Na mizi socialnih partnerjev je bil tudi predlog zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, po katerem bo Termoelektrarna Šoštanj (Teš) od začetka leta 2025 do 30. aprila 2027 v zameno za državno nadomestilo v skupni višini skoraj 324 milijonov evrov opravljala gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za Šaleško dolino. Dodajmo še, da je tekom tedna je vlada potrdila predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki podaljšuje prehodno obdobje izvajanja pravice do pomoči na domu, vzpostavlja poenostavitve za invalidne osebe in krepi mrežo izvajalcev.

Potrjen načrt nacionalni izvedbeni načrt pakta o migracijah in azilu

Ključno: Vlada je sprejela nacionalni izvedbeni načrt evropskega pakta o migracijah in azilu. Izvajanje pakta bo potekalo preko desetih vsebinskih gradnikov, opredeljenih v skupnem izvedbenem načrtu EU. Za aktivnosti, povezane z izvajanjem pakta o migracijah in azilu, bodo na voljo dodatna sredstva EU.

Podrobno: Po besedah notranjega ministrstva, bo izvajanje pakta potekalo preko desetih vsebinskih gradnikov, opredeljenih v skupnem izvedbenem načrtu EU. Članice EU morajo na podlagi tega in analize vrzeli, ki jo za vsako državo članico pripravlja Evropska komisija, do 12. decembra pripraviti nacionalne izvedbene načrte (NIP). V NIP so za vsak vsebinski gradnik posebej opredeljeni potrebni ukrepi, sprejeti pa je treba še zakonodajni okvir za izvajanje pakta. Predlog zakonodaje je že v pripravi, pravni okvir pa mora biti sprejet pred junijem 2026. Na ministrstvu so dodali, da je Evropska komisija v analizi vrzeli, ki jo je pripravila konec septembra, ugotovila, da ima Slovenija vzpostavljen učinkovit sistem upravljanja z migracijami in azilom, kar predstavlja dobro osnovo za prilagoditev novim pravilom.

Kot so še navedli na notranjem ministrstvu, bodo za aktivnosti, povezane z izvajanjem pakta o migracijah in azilu, na voljo dodatna sredstva EU. Evropski pakt o migracijah in azilu so države članice EU dokončno sprejele maja letos, potem ko so se z Evropskim parlamentom pogajale osem let. Zakonodaja prinaša obvezno solidarnost med članicami, hitrejše in učinkovitejše azilne postopke ter boljše upravljanje meja.

Zanimivo: Mimogrede, isti dan je vlada potrdila predlog interventnega zakona za zagotavljanje dostopnosti v zdravstvu. Predlog med drugim predvideva podaljšanje nagrajevanja ambulant za neopredeljene in uvaja dodatne specializacije za klinično psihologijo. Potrdila je tudi predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti, ki usklajuje ureditev z odločbo ustavnega sodišča glede pravnih statusov zasebnih zdravstvenih delavcev.

Odstopil francoski premier

Ključno: Po izglasovani nezaupnici je odstopil francoski premier Michel Barnier.

Podrobno: Francoski parlament je v sredo izglasoval nezaupnico Barnierjevi vladi, ki jo je vložilo zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta, potem ko je Barnier v ponedeljek s posebnim manevrom izsilil sprejem zakona o proračunu. Barnier je v četrtek predsedniku Emmanuelu Macronu podal odstopno izjavo, ta je napovedal, da bo v nekaj dneh imenoval novega premierja.

Natačneje, v ponedeljek je Barnier uporabil poseben člen ustave, ki vladi omogoča sprejem določenega zakona brez glasovanja v parlamentu. S tem je skozi parlament na silo spravil vladni predlog o proračunu, posledično pa ujezil opozicijo, ki je nato vložila dva predloga o nezaupnici. Enega je vložilo levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP), drugega pa skrajno desni Nacionalni zbor (RN). Tako levica kot skrajna desnica namreč nasprotujeta predlogu vlade o proračunu. Za sprejetje predloga o nezaupnici je glasovalo 331 od skupno 577 poslancev, potrebovali pa so najmanj 289 glasov.

Barnier je večkrat opomnil, da je drugo največje gospodarstvo v območju evra močno zadolženo in da mora varčevati. Opozoril je tudi na zaskrbljujoče socialne in gospodarske razmere v državi, ki se bodo po njegovem s padcem vlade le še poslabšale. Franciji se tako zdaj znova obeta politični kaos, ki državo pretresa že od julijske odločitve Macrona, da razpiše predčasne volitve, na katerih nobena od strank ni osvojila absolutne večine. Macron je nato septembra imenoval Barnierja za predsednika vlade, kar je bil njegov zadnji poskus iskanja izhoda iz politične krize, ki jo je sprožil sam po porazu na evropskih volitvah, da bi ustavil zagon skrajne desnice.

Nekateri so že pred glasovanjem o nezaupnici vladi pozvali Macrona k odstopu, kar pa ta odločno zavrača. Če bi predsednik vendarle odstopil, bi sledil razpis predčasnih predsedniških volitev. Novih parlamentarnih volitev pa pred poletjem prihodnje leto v skladu s francosko ustavo ni mogoče razpisati, saj so te letos že bile, v roku enega leta pa lahko potekajo le enkrat.

Zanimivo: Barnierjeva desnosredinska manjšinska vlada je tako padla kot prva po letu 1962, ki jo je odneslo glasovanje o nezaupnici. Nekdanji pogajalec EU za brexit bo zdaj s svojo ministrsko ekipo opravljal tekoče posle do imenovanja nove vlade.

Sto največjih orožarskih podjetij občutno povečalo prihodke

Ključno: Sto največjih orožarskih podjetij na svetu je v 2023 občutno povečalo prihodke od prodaje orožja, ugotavlja poročilo Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri).

Podrobno: Prihodki 100 največjih svetovnih orožarskih podjetij od prodaje orožja in vojaških storitev so lani narasli za 4,2 odstotka v primerjavi z letom prej in so znašali 632 milijard dolarjev, k čemur so v glavnem pripomogli konflikti v Ukrajini in Gazi. Prihodke so povečala zlasti podjetja s sedežem v Rusiji in na Bližnjem vzhodu. Na splošno so bila manjša podjetja učinkovitejša pri odzivanju na povpraševanje, povezano z vojnama v Palestini in Ukrajini, napetostmi na vzhodu Azije in oboroževalskih programih drugod po svetu, kažejo podatki inštituta Sipri.

Med 100 največjimi orožarskimi podjetji jih je imelo 41 s sedežem v ZDA za 317 milijard dolarjev prihodkov, oziroma 2,5 odstotka več kot leta 2022. Od tega jih je 30 povečajo svoje prihodke, medtem ko sta imela največja svetovna proizvajalca orožja, Lockheed Martin in RTX, manjše prihodke. Od leta 2018 je pet največjih orožarskih podjetij ameriških. 27 evropskih orožarskih podjetij, ki se uvrščajo med 100 največjih (to izključuje ruska podjetja), je imelo lani za 133 milijard dolarjev prihodkov, 0,2 odstotka več kot leto prej. To je najmanjša rast prihodkov med vsemi svetovnimi regijami. So pa nekatera evropska podjetja pa vendarle močno povečala prihodke, predvsem na področju streliva, topništva in sistemov zračne obrambe. Gre za podjetja iz Nemčije, Švedske, Ukrajine, Poljske, Norveške in Češke.

Vojna proizvodnja je močno povečala prihodke ruskih orožarskih podjetij. Med 100 največjimi orožarskimi podjetji sta dve ruski, ki sta imeli 25,5 milijarde dolarjev prihodkov, oziroma 40 odstotkov več kot leto prej. Med 100 največjimi orožarskimi podjetji je 23 azijskih, ki so ustvarili 136 milijard dolarjev prihodkov. Med temi so štiri južnokorejska in pet japonskih podjetij. Šest izmed največjih orožarskih podjetij je bližnjevzhodnih. Skupaj so lani prihodke povečali za 18 odstotkov, na 19,6 milijarde dolarjev. Tri izraelska podjetja je imelo za 13,6 milijarde prihodkov po izbruhu vojne v Gazi, ki je od oktobra lani tarča silovitih izraelskih napadov. To je po podatkih Siprija največji prihodek izraelskih podjetij med največjimi stotimi. Prihodke so povečala tudi tri turška podjetja, in sicer za 24 odstotkov, na šest milijard dolarjev

Zanimivo: Nemčija bo Ukrajini namenila pomoč v višini 650 milijonov evrov, je po srečanju z Zelenskim dejal kancler Olaf Sholz. Še naprej je zadržan glede članstva Ukrajine v Natu in dobav nemških raket dolgega dosega Kijevu. Dodajmo še, da so Gibanje za pravice Palestincev, organizacija Amnesty International Slovenije in Mirovni inštitut vlado pozvali k uvedbi popolnega embarga na vojaško sodelovanje z Izraelom. S tem so se odzvali na novico, da naj bi Slovenija v prihodnjih letih kupila za 30 milijonov evrov izraelskega orožja.

Korejski predsednik presenetil z razglasitvijo vojnih razmer

Ključno: Južnokorejski predsednik Yoon Suk-yeol je v luči spora z opozicijo, ki je izsilila sprejetje močno okleščenega proračuna, razglasil izredno vojno stanje, kar sprožilo proteste. Po ukrepanju parlamenta je ukaz preklical, opozicija zahteva njegovo odstavitev.

Podrobno: Vodja južnokorejske vladajoče stranke Han Dong-hoon je zahteval odstavitev strankarskega kolega, predsednika države Suk-yeola, po njegovi začasni uvedbi vojnega stanja v torek zvečer. Z razglasitvijo vojnega stanja je predsednik namreč začasno ukinil državljanske svoboščine. Na strehi parlamenta so pristali helikopterji, medtem ko je skoraj 300 vojakov skušalo stavbo zavarovati. Preobrat se je zgodil, ko so se poslanci prebili v parlament mimo vojakov in uspeli izglasovati preklic vojnega stanja. Kot je opozoril Dong-hoon, obstaja velika nevarnost, da bo to znova storil in da verodostojni dokazi kažejo, da je Yoon ukazal tudi aretacijo več politikov.

Južnokorejski parlament je o odstavitvi predsednika države glasoval včeraj, predlog opozicije o odstranitvi ni uspel. V parlamentu namreč niso dosegli sklepčnosti, potem ko je vladajoča stranka Stranka moči ljudstva (PPP), ki ji pripada Suk-yeol, bojkotirala glasovanje. O odstavitvi je glasovalo 195 poslancev, s čimer parlament ni dosegel dvotretjinske večine, potrebne za glasovanje, je sporočil predsednik parlamenta Woo Won-shik. Glasovanje je zaradi nesklepčnosti zato razglasil za neveljavno. Yoon se je v televizijskem nagovoru včeraj sicer opravičil, a ni ponudil odstopa.

Zanimivo: Poslanci iz PPP so vztrajali pri uradnem stališču, da bodo preprečili odstavitev, čeprav je njen vodja Dong-hoon dejal, da mora Yoon oditi, da bi preprečil večji politični kaos. K njegovi odstavitvi je v soboto pozivalo tudi okoli 150.000 protestnikov v Seulu.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer je dobila podporo matičnega odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Med prednostnimi nalogami je izpostavila prenovo osrednjega komunikacijskega omrežja državne uprave, pripravo krovnega zakona s področja digitalne preobrazbe ter napovedala ukinitev mehanizma za razdeljevanje kupljenih računalnikov, ki je bil eden glavnih očitkov prejšnji ministrici Emiliji Stojmenovi Duh.

Nova evropska komisarka za širitev Marta Kos je skupaj z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo že prvi dan delovanja nove komisije obiskala Kijev. Sestali so se z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in člani ukrajinske vlade. Medtem se je zunanja ministrica Tanja Fajon udeležila mednarodne konference o krepitvi humanitarne pomoči za Gazo, ki so jo organizirali ZN in Egipt. Poudarila je, da je kriza na Bližnjem vzhodu preizkušnja za človečnost in solidarnost. Poleg tega je Fajon ob koncu dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato ponovila stališče Slovenije, da se Ukrajina približuje zvezi Nato, a še ni primeren čas za vabilo tej državi v zavezništvo.

Mednarodna organizacija kriminalistične policije Interpol je v sodelovanju z organi pregona iz 40 držav, tudi Slovenije, prijela več kot 5500 posameznikov, osumljenih za sodelovanje pri spletnih prevarah. Ob tem so zasegli za več kot 380 milijonov evrov v kriptovalutah in klasičnih valutah. Vlada pa je končala postopke odstopa od sporazuma o nakupu 45 vozil boxer v okviru Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (OCCAR), ki ga je sprejela jeseni 2022. Kot je po seji vlade sporočil njen podpredsednik Matej Arčon, je celoten strošek odstopa od 350-milijonskega posla Slovenijo stal 4,3 milijona evrov.

Družinski zdravniki in pediatri so v javnem pismu opozorili na posledice načrtovane prenove obračunskih modelov in glavarinskih količnikov, ki naj bi zaživeli januarja 2025, saj po njihovem mnenju povečujejo obremenitve zdravstvenih delavcev ter prinašajo tveganje za zmanjšanje časa, namenjenega bolnikom. ZZZS je navedbe zavrnil, saj naj bi moralo dodatne paciente opredeliti šest od približno 1000 ambulant družinske medicine ter 86 od približno 300 ambulant pediatrije. V Fidesu so ZZZS in ministrstvo za zdravje pozvali, naj mu zagotovita sodelovanje v prenovi sistema količnikov.

V opoziciji menijo, da policija ne obvladuje več varnostnih razmer. Kot razloge navajajo mafijski umor v Ljubljani, neprijavljen shod v BTC in izjavo premiera Roberta Goloba, da ne zaupa policiji. Vodja poslanske skupine NSi, ki je že vložila interpelacijo zoper notranjega ministra Boštjana Poklukarja, Janez Cigler Kralj je zahteval sklic nujne seje odbora DZ za notranje zadeve. SDS poziva Poklukarja in generalnega direktorja policije Senada Jušića k odstopu. KPK je medtem v postopku preverjanja domnevno nedovoljenih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu opravila razgovor z Golobom, Bobnarjevo in pričami. Golob je postopek označil za farso, očitke pa je po njegovih besedah v celoti zanikal in ovrgel, tudi Bobnar je po razgovoru dejala, da vztraja pri svojih besedah.

Dosežki slovenskih četrtošolcev na področju matematične in naravoslovne pismenosti so po mednarodni raziskavi trendov v znanju matematike in naravoslovja TIMSS 2023 nad povprečjem sodelujočih držav, so pa v primerjavi s prejšnjo meritvijo iz leta 2015 na obeh področjih padli (za šest oz. 17 točk). Omenimo še, da je ženska rokometna reprezentanca na evropskem prvenstvu premagala Avstrijo s 25:24 in se z osvojenim drugim mestom v skupini E uvrstila v glavni del prvenstva na Dunaju. V prvi tekmi v četrtek proti Nizozemkam so Slovenke izgubile z 22:26.

Gremo še v tujino. V Siriji so islamistični uporniki sprožili ofenzivo in zasedli več mest. Islamistični uporniki so napadli položaje sirske vojske na severozahodu države in prevzeli nadzor nad Alepom, drugim največjim sirskim mestom. V četrtek je sirska vojska kljub protiofenzivi, ki so jo sprožili z zavezniki, prvič po letu 2011 izgubila še nadzor nad mestom Hama. Spopadi so v enem tednu terjali več kot 800 žrtev. V petek se je sirska vojska zaradi napredovanja upornikov umaknila iz mesta Homs, potem ko so islamistični uporniki v četrtek zavzeli Hamo, ki služi kot tamponsko območje za zaščito prestolnice Damask. Obrambno ministrstvo v Damasku je sicer trditve o zavzemu Homsa zanikalo. Sirska vojska in borci proiranskih skupin so se umaknili tudi iz delov vzhodne province Deir Ezor, ki so bili pod njihovim nadzorom. Rusko veleposlaništvo v Siriji je medtem pozvalo ruske državljane, naj državo zapustijo. Jordanija pa je zaprla vse meje s Sirijo, medtem ko so oborožene skupine prevzele nadzor nad mejnim prehodom Nasib.

Na parlamentarnih volitvah v Romuniji so zmagali vladajoči socialdemokrati, na drugem mestu je bilo nacionalistično Zavezništvo za enotnost Romunov. Skrajno desne stranke so skupaj osvojile tretjino glasov. Naslednji dan je romunsko ustavno sodišče potrdilo izid prvega kroga predsedniških volitev, na katerih je 24. novembra največ glasov prejel skrajno desni kandidat Calin Georgescu. Danes se je pomeril še s kandidatko Eleno Lasconi iz zeleno-liberalne reformne stranke USR. Kasneje v tedno je romunsko ustavno sodišče sicer razveljavilo celoten proces predsedniških volitev v Romuniji, vključno z izidom prvega kroga, v katerem je 24. novembra zmagal skrajno desni in Rusiji naklonjen kandidat Georgescu. Dodajmo, da je Evropska komisija je družbenemu omrežju TikTok v četrtek poslala zahtevo za informacije, povezane z domnevnim tujim vmešavanjem v romunske predsedniške volitve. Od platforme med drugim zahteva odziv na navedbe romunskih obveščevalcev o spodbujanju kampanje v korist Georgescuja. Rusija je medtem v četrtek zanikala vmešavanje v volitve.

Predsednik ZDA Joe Biden je podpisal odlok o pomilostitvi sina Hunterja Bidna, ki je bil obsojen zaradi laganja pri nakupu pištole in je priznal krivdo za utajo davkov. Zatrdil je, da je bil sin žrtev političnega pregona. Mimogrede, ZDA so napovedale nove omejitve izvoza, s katerimi želijo Kitajski otežiti proizvodnjo naprednih čipov za uporabo v obrambnih sistemih in sistemih umetne inteligence. Peking je v torek napovedal omejitev izvoza bistvenih komponent za izdelavo čipov v ZDA. V nemških tovarnah avtomobilskega proizvajalca Volkswagen pa so potekale opozorilne stavke in protestni shodi proti predlaganim nižjim plačam, zaprtju tovarn in množičnemu odpuščanju.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je udeležil zasedanja zunanjih ministrov držav Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, kar je bil njegov prvi obisk v kateri od članic EU od začetka vojne v Ukrajini. Ob njegovem govoru je več delegacij zapustilo dvorano. Načelnika ruske in ameriške vojske Valerij Gerasimov in Charles Brown pa sta med zaostrovanjem razmer v Ukrajini 27. novembra opravila redek telefonski pogovor, so sporočili iz Moskve in Washingtona. Govorila sta o varnostnih vprašanjih, tudi Ukrajini. V Gruziji so se začeli protivladni protesti, potem ko je premier Irakli Kobahidze 28. novembra napovedal zamik pristopnih pogajanj z EU na leto 2028. Kobahidze je v ponedeljek izključil možnost pogajanj z opozicijo, ki jo je obtožil organizacije proevropske vstaje s financiranjem iz tujine.

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da bi lahko prihodnje leto namestili najnovejši ruski raketni sistem orešnik na ozemlju zaveznice Belorusije. K namestitvi hipersoničnih raket je sicer pozval beloruski voditelj Aleksander Lukašenko, ki je s Putinom v Minsku podpisal sporazum o varnostnih jamstvih. Rusija je že lansko poletje v Belorusiji, ki meji na tri članice Nata - Litvo, Latvijo in Poljsko - in na Ukrajino, namestila taktično jedrsko orožje. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v četrtek povedal, da v Rusiji računajo na to, da bodo na Zahodu resno obravnavali nedavno rusko izstrelitev hipersonične rakete v Ukrajino. Kot je dodal v intervjuju z ameriškim televizijskim voditeljem Tuckerjem Carlsonom, je Rusija za svojo obrambo pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. Lavrov je še obtožil ZDA, da poskušajo ustrahovati Rusijo in druge države na mednarodnem prizorišču.

V petek je ameriško zvezno prizivno sodišče v Washingtonu je sklenilo, da je zakon o prepovedi družbenega medija TikTok, če ga kitajski lastniki ne prodajo do 19. januarja 2025, veljaven. Prizivno sodišče je to sklenilo z enostavno zavrnitvijo zahteve odvetnikov TikToka za odločanje o skladnosti zakona z ustavo. Odvetniki so trdili, da zakon zatira svobodo govora, ker želi prepovedati platformo, ki jo uporablja več kot polovica prebivalcev ZDA. Medtem so ministri članic EU, pristojni za telekomunikacije, govorili o programu politike digitalnega desetletja, sodelovanju z Mednarodno telekomunikacijsko zvezo ter mobilnem gostovanju. Izvršna podpredsednica Evropske komisije za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo Henna Virkkunen je ob tem med drugim izpostavila pomen vlaganja v nove tehnologije, kot sta umetna inteligenca in kvantno računalništvo, ter krepitev digitalnih veščin prebivalstva.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.