2 days ago8 min read

Tedenskih (s)pet, 30. 12. - 3. 1.

Mimogrede, konec decembra so v EU začela veljati nova pravila, po katerih morajo imeti mobilni telefoni in druge male elektronske naprave z izjemo prenosnih računalnikov enoten polnilnik z vhodom USB-C. Seveda pa to ni edina novica, ki je zaznamovala minuli teden. Če te zanima več, nadaljuj z branjem!

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Če te zanima dogajanje v zadnjem letu, pa ti priporočamo še branje našega pregleda dogajanja, pa tudi poslušanje dveh oddaj v okviru Studia ob 17.00: Slovenija v letu 2024 in Svet v letu 2024.

Novo leto prinaša kup novosti

Ključno: Z vstopom v leto 2025 se je začel uveljavljati prenovljen plačni sistem v javnem sektorju, zvišal se je rtv-prispevek, uporabljati so se začele novele petih davčnih zakonov, Slovenija pa je postala polnopravna članica Ese in začel se je nov režim delovanja Teša.

Podrobno: Z letom 2025 se v plačnem sistemu javnega sektorja uveljavljajo številne spremembe, med drugim nova plačna lestvica. Predvideno je postopno povišanje plač do januarja 2028, pri čemer zvišanja ne bodo enaka za vse in so lahko različna tudi znotraj posameznega delovnega mesta. Spreminja se tudi vrsta pravil pri določanju plač zaposlenim, napredovanju in nagrajevanju.

Nadalje, uporabljati so se začele novele petih davčnih zakonov, ki s ciljem večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva prinašajo ugodnosti za privabljanje kadrov, zagonska podjetja in naložbe. Poleg tega se zaostrujejo pogoji za normirance, zvišuje davek na sladke pijače ter omejuje prenašanje davčnih izgub. Še več sprememb na področju davčne zakonodaje vlada napoveduje letos. Za deset odstotkov pa se z januarjem zvišuje rtv-prispevek.

Poleg tega je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije (Esa), kar ji odpira vrata do številnih strateških in gospodarskih priložnosti ter krepi njeno konkurenčnost v globalnem vesoljskem sektorju. Polnopravno članstvo v Esi bomo v Sloveniji zaznamovali s slovesnostjo 10. januarja. Prav tako je Slovenija začela triletni mandat članice izvršnega odbora Sklada ZN za otroke (Unicef), v katerega je bila izvoljena aprila lani. Obenem Slovenija vstopa v drugo leto članstva v Varnostnem svetu ZN, ki ga bo s predsedovanjem sklenila decembra.

Z novim letom se začenja tudi nov režim delovanja Termoelektrarne Šoštanj (Teš), ki bo do konca aprila 2027 po novem izvajal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za Šaleško dolino. Z novo ureditvijo naj bi preprečili stečaj Teša in Premogovnika Velenje ter ohranili delovna mesta do prestrukturiranja te premogovne regije.

Zanimivo: Že konec decembra pa so začeli veljati zakon o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu ter noveli zakonov o dolgotrajni oskrbi in o lekarniški dejavnosti, ki jih je DZ sprejel 19. decembra. Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu med drugim podaljšuje nekatere dodatke za zaposlene na primarni ravni, nagrajuje tudi ambulante družinske medicine, ki opredeljujejo več pacientov. Novela zakona o dolgotrajni oskrbi uvaja spremembe, ki bodo omogočile enostavnejši prehod v novi sistem dolgotrajne oskrbe, novela zakona o lekarniški dejavnosti pa med drugim prinaša sistematično ureditev zalog zdravil, usklajuje ureditev z odločbo ustavnega sodišča in uvaja financiranje specializacij farmacevtov.

Predlog novega zakona o medijih

Ključno: Vlada je v DZ posredovala predlog novega zakona o medijih.

Podrobno: Vlada je na dopisni seji potrdila predlog novega zakona o medijih, ki po navedbah ministrstva za kulturo pomeni prvo celovito prenovo medijskega zakona po več kot 20 letih. Glavni namen je zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju. Po besedah ministrice Aste Vrečko novi zakon določa tudi večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja. Zakon prinaša tudi prenovo in finančno okrepljen razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, predvideni pa sta tudi dve novi shemi finančnih pomoči.

Zanimivo: Uprava Radiotelevizije Slovenija (RTVS) bo od 1. januarja vzpostavila začasno financiranje zavoda, ki bo trajalo do sprejetja programsko-poslovnega načrta za leto 2025. Ta dokument namreč zaradi začasnega neskladja s finančnim načrtom za leto 2025 še ni sprejet, so sporočili iz zavoda. Svet RTVS pa je na izredni seji z 31. decembrom na njeno zahtevo razrešil članico in hkrati predsednico finančnega odbora Slavico Pečovnik. Odbor je kljub njeni razrešitvi sklepčen in bo normalno deloval naprej, je dejal predsednik sveta zavoda Goran Forbici.

Hrvaška: V prvem krogu predsedniških volitev največ glasov Milanoviću

Ključno: Zoranu Milanoviću se je za las izmuznila zmaga že v prvem krogu predsedniških volitev na Hrvaškem. Tako se bo v drugem krogu pomeril z Draganom Primorcem.

Podrobno: V prvem krogu predsedniških volitev na Hrvaškem je med osmimi kandidati največ glasov osvojil sedanji predsednik Milanović, 49,09 odstotka. V drugem krogu 12. januarja se bo pomeril s kandidatom s podporo vladajoče HDZ Primorcem, ki je prejel 19,35 odstotka glasov.

Zanimivo: Za njima so se uvrstili neodvisna kandidatka Marija Selak Raspudić z 9,2 odstotka glasov, četrta pa je Ivana Kekin iz zeleno-leve stranke Zmoremo!, za katero je glasovalo 8,9 odstotka volivcev. Peti je odvetnik in zgodovinar Tomislav Jonjić z dobrimi petimi odstotki. Član Mosta in župan Sinja Miro Bulj, kandidatka nove desne stranke Dom in narodni zbor Branka Lozo ter podjetnik Niko Tokić Kartelo so prejeli manj kot štiri odstotke glasov.

Umrl Jimmy Carter

Ključno: Umrl je nekdanji ameriški predsednik in Nobelov nagrajenec Jimmy Carter.

Podrobno: Carter je umrl, star sto let. ZDA je vodil med letoma 1977 in 1981 in je med drugim posredoval pri dosegi mirovnega dogovora med Egiptom in Izraelom. Državo je vodil tudi v času krize s talci v Iranu, visoke inflacije in energetske krize. Kasneje si je prizadeval za mir, okolje in človekove pravice, za kar je leta 2002 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Zanimivo: Carterju se je poklonil tudi slovenski državni vrh. Premier Robert Golob ga je označil za enega največjih in najbolj spoštovanih svetovnih voditeljev, ki da bo ostal v spominu po svojem neizmernem humanitarnem delu ter boju za človekove pravice in dostojanstvo najbolj ranljivih. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je izpostavila Carterjevo neumorno predanost miru in humanitarnim vrednotam. Tudi na zunanjem ministrstvu so izpostavili pomen njegove predanosti miru, človekovim pravicam ter humanitarnih prizadevanj, ki da bodo služila kot navdih prihodnjim generacijam.

Streljanje v New Orleansu

Ključno: Na silvestrovanju v New Orleansu je v množico zapeljal avto, sledilo je streljanje, umrlo je 14 ljudi.

Podrobno: V New Orleansu je v množico, ki je praznovala novo leto, zapeljal avtomobil, iz katerega je nato izstopil voznik in pričel streljati. Umrlo je 14 ljudi, napadalca, nekdanjega pripadnika vojske, ki je objavil več posnetkov, v katerih izraža podporo skrajni skupini Islamska država (IS), je policija ubila.

Mimogrede, pred hotelom Trump je eksplodiral cybertruck podjetja Tesla, pri čemer je umrl voznik. Policija preiskuje možnost terorističnega dejanja, povezanosti s predhodnim napadom v New Orleansu pa niso ugotovili.

Zanimivo: Nasilje ni bilo samo v ZDA. V streljanju v gostilni v Črni gori je bilo ubitih 12 ljudi, vključno z dvema otrokoma. Strelec se je ubil sam, ko ga je po daljši iskalni akciji obkolila policija.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Slovenska smučarska skakalka Nika Prevc je zadnji dan v decembru zmagala na prvi tekmi turneje dveh večerov v nemškem Garmisch-Partenkirchnu. Prevc je nato zmagala še na novoletni dan in po drugi zmagi v nizu ubranila lansko slavje na novoletni turneji dveh večerov. Na drugem in tretjem mestu sta bili Norvežanki, Anna Odine Stroem in Eirin Mario Kvandal.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je obravnavala novembrski poziv komisije DZ za nadzor javnih financ morebitnega oškodovanja javnih sredstev pri investicijah v javnem zdravstvu. KPK novih nepravilnosti ni potrdila, zato je postopek zaključila, so sporočili medijem. Pri pozivu komisije gre za vprašanja, ki niso v njihovi pristojnosti, so zapisali na KPK.

Predstavniki Civilne iniciative Snežnik so na ministrstvo za naravne vire in prostor dostavili zbrane podpise v znak nasprotovanja projektu postavitve devetih vetrnic v občini Ilirska Bistrica. Kot so pojasnili, je s projektom predviden poseg v območje neokrnjene narave, gre tudi za vodovarstveno območje. Civilno iniciativo je z obiskom novinarske konference podprl tudi tamkajšnji župan Gregor Kovačič.

Nadaljujmo v tujini. Izraelska vojska je minulo soboto sporočila, da je končala operacijo v bolnišnici Kamal Advan na severu Gaze. V njej je po lastnih navedbah zajela 240 domnevnih borcev islamističnega gibanja Hamas, med njimi direktorja bolnišnice. Edina bolnišnica na severu Gaze je prenehala delovati, je potrdila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Kasneje v tednu je izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je bil po operaciji prostate odpuščen iz bolnišnice, izraelske pogajalce pooblastil za nadaljevanje pogovorov s predstavniki Hamasa v Dohi. Ta so zastala, potem ko sta strani ena drugo začeli obtoževati zavlačevanja.

Palestinske oblasti pa so po stopnjevanju napetosti v zadnjih tednih glede poročanja o dogajanju v Dženinu prekinile oddajanje katarske televizije Al Jazeera na Zahodnem bregu. Očitajo ji predvajanje hujskaških vsebin in zavajajoče poročanje. Obenem se je iztekel sporazum med Moskvo in Kijevom o tranzitu plina, ki ga Ukrajina zaradi nadaljevanja ruske invazije ni podaljšala. Ruski energetski velikan Gazprom je bil prisiljen prekiniti dobavo plina prek Ukrajine v Evropo, posledično se je ustavil tranzit na Slovaško, v Moldavijo in deloma Madžarsko.

V nesreči letala južnokorejske letalske družbe Jeju, ki je ob pristajanju zdrsnilo s steze, se zaletelo v ograjo in zagorelo, je umrlo 179 ljudi, dva člana posadke sta preživela. Pilot je pred nesrečo sporočil, da je trčil v ptice, pri pristajanju ni bilo spuščeno kolesje letala. Dodajmo še, da je v torek sodišče izdalo nalog za pridržanje suspendiranega južnokorejskega predsednika Yoon Suk-yeola, ker se ni udeležil zaslišanj v povezavi z razglasitvijo vojnega stanja v državi. Poskus aretacije 2. januarja ni uspel zaradi prevelikega upora njegovih privržencev in varnostne ekipe predsednika. Kot lahko prebereš v pregledu leta 2024, je sicer na političnem parketu v Južni Koreji že nekaj časa napeto. Več letalskih družb iz Združenih arabskih emiratov, Kazahstana, Izraela in Turkmenistana pa je napovedalo odpoved letov v ruska mesta po strmoglavljenju azerbajdžanskega letala 25. decembra, ki bi lahko bilo posledica sestrelitve.

Višje sodišče je starše dečka, ki je maja 2023 na osnovni šoli ubil devet učencev in varnostnika ter ranil še šest ljudi, spoznalo za krive zanemarjanja otroka in nepravilnega shranjevanja orožja. Očeta je obsodilo na 14 let in pol zapora, mater na tri leta. Tako obramba kot tožilstvo sta napovedala pritožbo. Isti dan je srbsko državno tožilstvo vložilo obtožnico proti 13 ljudem zaradi zrušenja nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, ki je zahtevalo 15 življenj. Med obtoženimi sta nekdanji minister za gradbeništvo Goran Vesić in nekdanja direktorica podjetja Infrastruktura železnice Srbije Jelena Tanasković.

V sredo sta Romunija in Bolgarija postali polnopravni članici schengenskega območja. Nadzor na njunih zračnih in pomorskih mejah z drugimi članicami schengna je bil odpravljen konec marca 2024, zdaj je bilo odpravljeno še sistematično preverjanje oseb na kopenskih mejah.

Isti dan je Poljska od Madžarske prevzela polletno predsedovanje Svetu EU, v okviru katerega se bo pod sloganom Varnost, Evropa! posvetila različnim vidikom varnosti. Poleg tega omenimo še, da je Madžarska z novim letom uradno ostala brez milijarde evrov sredstev iz skladov EU, ki so bila zamrznjena zaradi kršenja načel vladavine prava.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.