11 minutes ago10 min read

Tedenskih (s)pet, 4. - 11. 1.

Po državi so zaznali naglo naraščanje števila sezonskih okužb, predvsem gripe. Po besedah infektologinje s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Mateje Logar so ta konec tedna obravnavali skoraj sto bolnikov z gripo. Številni bolniki čakajo na proste postelje, ponekod so omejili obiske. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so poudarili, da je še vedno čas za cepljenje proti gripi. Ti si zdrava? Kako se držiš? Si imela lep začetek leta? No, kakorkoli, me znova objavljamo Tedenskih (s)pet. Uživaj ob branju! <3

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Ključno: Koalicija je predstavila predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki izhaja iz posvetovalnih referendumov lanskega junija. Vsebuje ključno spremembe glede evtanazije.

Podrobno: Ključna sprememba glede na prvotni zakonski predlog, ki ga je v 2024 vložila Srebrna nit in ga je DZ zavrnil, je, da ne bo dovoljeval evtanazije. Polnoletni pacient bi imel po predlogu zakona pravico do prostovoljne prekinitve končanja življenja, če doživlja neznosno trpljenje. Tak bolnik si bo moral učinkovino za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja v telo vnesti sam.

Zanimivo: Sopodpisniki predloga so poudarili nekaj večjih sprememb v zakonu, med katerimi je na poslanka Svobode Tereza Novak izpostavila, da zakon "ne govori več o evtanaziji, temveč le o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja." Ocenila je, da bodo predlog zakona v zakonodajni postopek vložili januarja, po vložitvi zakona o zdravstveni dejavnosti. Poleg tega je poslanka Levice Nataša Sukič poudarila, da so v zakonu določene tudi številne varovalke, ki preprečujejo izrabo zakona, ter da se bodo te, če bo to potrebno, tudi dodale.

Predlog novele kazenskega zakonika

Ključno: V javni obravnavi je predlog novele kazenskega zakonika, ki predvideva strožje kazni za umor, ki se zgodi v družini ali v drugi trajnejši življenjski skupnosti. Po predlogu bi razširili tudi opredelitev zlorabe položaja za kaznivo dejanje spolnega napada na mladoletno osebo, mlajšo in starejšo od 15 let.

Podrobno: Kazenski zakonik v poglavju, ki opredeljuje kazniva dejanja zoper življenje in telo, trenutno med drugim ločuje med ubojem, ubojem na mah in umorom. Kot umor je v 116. členu prepoznan odvzem življenja na grozovit ali zahrbten način; zaradi ukrepanja pri uradnih dejanjih varovanja javne varnosti ali v predkazenskem postopku ali zaradi odločitev tožilcev oziroma sodnikov; zaradi kršitve enakopravnosti; iz morilske sle, iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril kakšno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov; ali pa z dejanjem, storjenim v hudodelski združbi. Umor se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let, uboj pa denimo z zaporom od petih do petnajstih let.

V predlogu novele, ki jo je vložilo ministrstvo za pravosodje, pa predlagatelj z njo predlaga novo točko 116. člena kazenskega zakonika, ki določa, da se kot umor kvalificira tudi "odvzem življenja v družinski ali drugi trajnejši življenjski skupnosti ter tudi v pretekli taki skupnosti, če je dejanje s preteklo skupnostjo povezano".

Po navedbah predlagatelja so navedene okoliščine povzete po 191. členu kazenskega zakonika, ki določa kaznivo dejanje nasilja v družini, katerega skrajnost lahko predstavlja odvzem življenja. Hkrati je besedilo nove točke predlagano toliko splošno, da lahko zajame tako femicide (umor partnerke) kot tudi druge umore v okviru tako opredeljenih skupnosti, na primer staršev, starih staršev, otrok, partnerjev, ne glede na spol, med drugim navaja predlagatelj.

Zanimivo: Konec tedna je vlada je izdala odlok o podaljšanju začasnega ukrepa za premostitev zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora v delu, ki se nanaša na kadrovske zadeve, ne pa tudi za prekinitve prestajanja zapornih kazni. Prestajanje kazni v zavodu je bilo doslej prekinjeno le dvema obsojencema. Poleg tega je ministrstvo za pravosodje v javno razpravo, ki bo trajala do 14. februarja, posredovalo predlog novega zakona o obravnavanju mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj. Med ključnimi rešitvami so individualizirani in hitrejši kazenskopravni postopki obravnave mladoletnikov.

Dogajanje okoli zakona o medijih

Ključno: Novi zakon o medijih, ki ga je vlada potrdila konec decembra, prinaša pomembne spremembe za medijsko sfero v Sloveniji. Pri tem, kot je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko, v novem zakonu vplivneži oz. influencerji niso obravnavani kot medij, zato se jim ni treba niti se jim ne bo treba vpisati v razvid medijev.

Podrobno: Ministrica za kulturo Asta Vrečko je poudarila, da bo zakon izboljšal položaj medijev, saj predvideva širše možnosti državne pomoči, vključno s finančno podporo za digitalni prehod tiskanih in digitalnih medijev. Novost so med drugim tudi sheme, zasnovane po zgledu drugih evropskih držav, ki bodo omogočile podporo medijem v času gospodarskih kriz, vendar ne bodo zajemale brezplačnikov, občinskih glasil in medijev, namenjenih posameznim poklicem ali političnim strankam. Poleg tega zakon uvaja strožji postopek presoje medijskih koncentracij, ki bo varoval medijsko pluralnost in uredniško neodvisnost. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) bo po novem pristojna za spremljanje in preprečevanje koncentracij, ki bi lahko škodovale medijskemu trgu. Ministrica pričakuje, da bo zakon, usklajen na koalicijski in medresorski ravni, sprejet marca.

Zanimivo: Novi zakon o medijih je naletel na kritike nekaterih posameznikov, ki so z objavo peticije opozorili na domnevno obveznost vplivnežev, da se vpišejo v razvid medijev. Vrečko je te navedbe zavrnila kot napačne, saj predlog zakona ne zahteva vpisa vplivnežev v razvid, temveč določa, da za njih veljajo le določbe o razkritju nasprotja interesov, prepovedi spodbujanja nasilja in sovraštva ter zaščiti otrok. Ministrstvo vztraja, da zakon spodbuja medijsko pluralnost in ureja področja, ki so bila doslej neurejena.

Spor glede omrežnine

Ključno: Ministrstvo za okolje je pozvalo Agencijo za energijo k spremembi metodologije obračunavanja omrežnine, kar je sprožilo odzive nevladnih organizacij, gospodarstva in Evropske komisije.

Podrobno: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v sredo ob izteku roka za ukrepanje Agencije za energijo poudarilo, da njihov poziv k spremembi metodologije temelji na strokovnih, ne političnih argumentih. Po njihovem mnenju trenutna metodologija ne spodbuja naložb v zelene tehnologije in ne zagotavlja ustreznega prehodnega obdobja za poslovne odjemalce. Družba Eles je v analizi predlagala uvedbo treh časovnih blokov med delovniki in dveh med prostimi dnevi ter odpravo sezonskih razlik v tarifah.

Agencija za energijo je dan pred iztekom roka poudarila, da ne bodo kar tako razveljavili obstoječe metodologije, ampak jo bodo posodabljali na podlagi stanja v omrežju in merjenja učinkov. Nevladne organizacije so v javnem pismu opozorile na politične pritiske na Agencijo in pozvale k spoštovanju neodvisnosti regulatorja.

Resorni minister Bojan Kumer je v četrtek napovedal, da bo vlada zaradi nestrinjanja z metodologijo predlagala razrešitev preostalih članov sveta Agencije za energijo. Ob tem je poslanska skupina Svoboda začela pripravljati zakon za ublažitev stroškov nove metodologije. Agencija je takšno napoved označila kot nedopusten politični pritisk, Evropska komisija pa je napovedala, da bo razmere preučila.

Zanimivo: V petek je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pozvala k začasni vzpostavitvi starega sistema omrežnine in pripravi nove metodologije. Družba Eles je dobila podporo za svoje predloge rešitev, medtem ko podjetja za distribucijo električne energije menijo, da je trenutna metodologija pravičnejša, vendar dopuščajo smiselne korekcije.

Trump o med drugim o združitvi Kanade z ZDA

Ključno: Prihodnji ameriški predsednik Donald Trump je razburil z izjavami glede prevzema Panamskega prekopa in Grenlandije ter združitve Kanade z ZDA. S podporo skrajni desnici v Evropi je razburjal njegov zaveznik Elon Musk.

Podrobno: Ameriški kongres je potrdil zmago Trumpa natanko štiri leta po vdoru njegovih podpornikov v kongres, ko je izgubil volitve leta 2020. Po potrditvi zmage je Trump na novinarski konferenci napovedal zunanjepolitične poteze, ki so razburile svet - med drugim gre za grožnje Panami zaradi upravljanja Panamskega prekopa, želja po prevzemu Grenlandije in gospodarski pritiski na Kanado, s katerimi bi dosegel njeno združitev z ZDA.

Medtem je podjetje Meta pod vodstvom Marka Zuckerberga v ZDA ukinilo preverjanje dejstev na Facebooku in Instagramu. Šlo naj bi za poskus ugajati novoizvoljenemu Trumpu. Sprememb zaenkrat ne bodo uveljavili v EU.

Na pravnem področju je Trump prejel brezpogojni odpust v primeru ponarejanja dokumentov o plačilu pornografski igralki Stormy Daniels za molk o domnevnem razmerju. Čeprav je sodba obstala, se je Trump izognil kazni. Elon Musk je medtem dvignil prah z izjavo na omrežju X, v kateri je vodjo skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) Alice Weidel podprl kot rešitev za Nemčijo na predčasnih volitvah.

Zanimivo: Tudi diplomatski odzivi niso izostali. Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je zavrnila Trumpove grožnje o uporabi sile za prevzem Panamskega prekopa in Grenlandije ter poudarila, da Slovenija zagovarja nespremenljivost mednarodnih meja. Na Trumpovo inavguracijo 20. januarja pa bodo povabljeni veleposlaniki, med njimi slovenski predstavnik Iztok Mirošič, ter poslanca SDS Žan Mahnič in Andrej Poglajen. Kitajski predsednik Xi Jinping je zavrnil povabilo in napovedal, da bo Kitajsko zastopal eden izmed visokih funkcionarjev.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Začela je veljati novela zakona o parlamentarni preiskavi, ki uvaja možnost zahteve za ustavno presojo akta o odreditvi preiskave, še preden preiskovalna komisija začne delo. V parlamentarni postopek jo je vložila predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Potem ko je DZ septembra po vetu DS še drugič potrdil novelo, je opozicija z več instrumenti skušala preprečiti njeno uveljavitev, dokončno pa je ustavno sodišče decembra 2024 odločilo, da v DZ sprejeti sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma - referendum je zahtevala SDS - ni v neskladju z ustavo.

Odbor Evropskega parlamenta za proračun je slovenskega poslanca Matjaža Nemca (S&D/SD) imenoval za poročevalca za proračun EU za leto 2026. Nemcu je bila tako kot prvemu evropskemu poslancu iz Slovenije zaupana odgovornost poročevalca za več kot 200 milijard težak evropski proračun, predviden za 2026. Ob tem omenimo, da je uprava za varno hrano odredila izredni nadzor potem, ko je v prišlo do razkritja skritih posnetkov z ene izmed farm kokoši nesnic. Postopek je še v teku. Na ministrstvu za kmetijstvo ob tem zagovarjajo opustitev reje živali v kletkah, a menijo, da mora biti prehod postopen. Cilj je uvedba reje brez kletk najpozneje z letom 2028.

Slovenija je v torek na mednarodnih kapitalskih trgih izdala 30-letno obveznico v višini ene milijarde evrov, s kuponsko obrestno mero 3,5 odstotka in datumom zapadlosti 14. aprila 2055. Obveznico s tako ročnostjo je izdala kot prva država letos, s čimer je po navedbah ministrstva za finance izkoristila močno povpraševanje investitorjev po dolgoročnih finančnih instrumentih. Medtem je primanjkljaj v državnem proračunu po predhodnih podatkih lani dosegel približno 800 milijonov evrov oz. 1,2 odstotka BDP. To je najmanj v zadnjih petih letih, so sporočili z ministrstva za finance. Proračunski prihodki so bili s 14,6 milijarde evrov za okoli 600 milijonov evrov višji od načrtovanih, kar je predvsem posledica rekordne zaposlenosti, višjih plač, uspešnega poslovanja podjetij ter dodatnih dajatev na podlagi zakona o obnovi po ujmi avgusta 2023.

Vlada in socialni partnerji so na seji Ekonomsko-socialnega sveta uskladili skoraj vse člene predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Se je pa spremenil člen, ki ureja omejitve dela javnih zdravstvenih delavcev pri zasebnikih. To bo predvidoma mogoče le za določene zdravnike, je povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Po njenih besedah bi dodatno delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih omogočili le vrhunskim strokovnjakom z nazivom primarij, ki na določenih področjih v zdravstvu uvajajo nove metode zdravljenja. Na seji ESS je ostalo odprtih še pet členov predloga novele, o katerih se bodo še pogovarjali. Predstavnik policije Sebastian Mohorič pa je na novinarski konferenci osvetlil tragično bilanco nepremišljene uporabe pirotehnike v preteklih dneh. V Ljubljani sta dva mladoletnika izgubila roko, eden pa ima hude poškodbe glave in bo najverjetneje izgubil vid na enem očesu. Večina kršiteljev je otrok ali mladoletnikov, kar je še posebej zaskrbljujoče.

Nadaljujmo v tujini. Prejšnji teden je avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen po propadu koalicijskih pogajanj med ljudsko stranko (ÖVP) in socialdemokrati (SPÖ) podelil mandat za sestavo vlade vodji desničarskih svobodnjakov (FPÖ) Herbertu Kicklu, kar je sprožilo proteste v več avstrijskih mestih. Medtem je zunanji minister Alexander Schallenberg začasno prevzel vodenje vlade do oblikovanja nove koalicije, svobodnjaki in ljudska stranka pa so uradno začeli pogajanja, pri čemer je njihova prva tema rebalans proračuna. Pred tem so koalicijska pogajanja že 3. januarja zapustili predstavniki stranke Neos zaradi razhajanj pri proračunskih vprašanjih, kar je pomenilo začetek razkola. Ko je nekaj dni kasneje prišlo do neuspeha med ÖVP in SPÖ, je kancler Karl Nehammer napovedal svoj odstop, s čimer se je odprla pot za FPÖ kot potencialno vladajočo stranko. V tej luči se Avstrija sooča z razgreto politično in družbeno klimo, saj se številni bojijo okrepljenega vpliva skrajne desnice.

Tibet je prizadel uničujoč potres z magnitudo 6,8, ki je terjal nad 100 smrtnih žrtev, povzročil obsežno škodo in sprožil intenzivno reševalno akcijo. V Los Angelesu so obsežni gozdni požari zaradi močnega vetra uničili cele soseske, terjali najmanj deset življenj in prisilili oblasti k uvedbi policijske ure ter vpoklicu vojske. Mimogrede, leto 2024 je bilo najtoplejše v zgodovini meritev, povprečna globalna temperatura zraka pa je prvič za več kot 1,5 stopinje Celzija presegla predindustrijsko raven, je sporočila služba za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus. Glavni razlog za ekstremne temperature so izpusti toplogrednih plinov. Lansko leto je bilo tudi znova najtoplejše v zgodovini meritev.

V Bolgariji so neuspešno končali pogajanja o novi vladi po oktobrskih parlamentarnih volitvah. Koalicija strank Gerb in Združenje demokratičnih sil (UDF) nista dosegli dogovora o kandidatu za mandatarja s stranko Demokratična Bolgarija (DB). Bolgarijo zato verjetno čakajo nove predčasne volitve. Kanadski premier Justin Trudeau pa je nekaj mesecev pred volitvami napovedal odstop s položaja vodje Liberalne stranke in predsednika vlade. Na položaju premierja bo ostal do izvolitve svojega naslednika na čelu stranke.

Papež Frančišek je imenoval prvo žensko na čelo enega najvišjih upravnih organov rimske kurije. Vodenje dikasterija za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, ki ureja tudi vprašanja cerkvenih redov, bo prevzela italijanska redovnica Simona Brambilla. Na podelitvi zlatih globusov pa je največ glavnih nagrad prejel film Brutalist, med drugim za najboljšo filmsko dramo. Sledila je komedija oziroma glasbeni film Emilia Perez Jacquesa Audiarda.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.