Tedenskih (s)pet, 5. - 12. 10.

Uh. Za nami je še en naporen teden. Upamo, da si dobro in na polno uživaš vikend! Me pa smo, kot vedno, zate pripravile novih Tedenskih (s)pet! <3

Vir: Wix

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Sajovic in Logaj zasedla ministrska stolčka

Ključno: DZ je imenoval dosedanjega vodjo poslanske skupine Svoboda Boruta Sajovica za novega ministra za obrambo, donedavnega direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja pa za ministra za vzgojo in izobraževanje.

Podrobno: Sajovic je med prednostnimi nalogami na mestu ministra za obrambo na zaslišanju pred odborom prejšnji teden sicer izpostavil modernizacijo opreme, znanja in kadrov Slovenske vojske. Zavzel se je za dodatno opremljanje s poudarkom na dvojni rabi opreme, nadgradnjo sistema civilne zaščite in reševanja, izgradnjo zmogljivosti dveh srednjih bojnih bataljonskih skupin in vlaganje sredstev v inovacije. Sajovicu so nekateri opozicijski poslanci sicer očitali, da ni dovolj transparenten pri razkrivanju premoženja. Kot je poudaril danes, o svojem premoženju vsako leto poroča Komisiji za preprečevanje korupcije, odkar je leta 2006 prvič postal župan Tržiča. Poročanje nekaterih medijev, da se je njegovo premoženje za nekajkrat povečalo ravno med šestnajstletnim županovanjem, je označil kot "nebuloze".

Logaj pa velja za poznavalca vzgojno-izobraževalnega sistema. Učiteljsko kariero je začel v 80. letih, po desetletju vodenja zavoda za šolstvo pa kljub sprva napovedani upokojitvi prihaja na čelo ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Napoveduje zavzemanje za povečanje ugleda učiteljev in šole in prenovo programov. Se pa je Logaj soočil tudi z več kritikami o svojem dosedanjem delu, tako je zavrnil očitke o domnevno nezakonitem delovanju, nepravilnostih pri posameznih projektih, mobingu na zavodu in vpletanju v postopek izbire novega direktorja, po njegovih zagotovilih so bila tudi vsa investicijska dela na zavodu opravljena v skladu z zakonom o javnih naročilih. V času Logajevega mandata so prenovili zgradbo sedeža zavoda in tudi večino organizacijskih enot.

Zanimivo: Medtem opremier Robert Golob še išče kandidata za vodenje ministrstva za digitalno preobrazbo, začasno ga bo vodil finančni minister Klemen Boštjančič. Sajovica je na čelu poslanske skupine Svoboda nasledila Nataša Avšič Bogovič.

Začetek obravnave proračunskih dokumentov in referendum o Jek2

Ključno: Državni zbor je začel obravnavo proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti ter potrdil odlok za razpis referenduma o Jek2.

Podrobno: Začnimo na začetku. V ponedeljek je DZ na izrednem zasedanju opravil splošno razpravo o predlogu zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in sklenil, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo. Gre za največje spremembe plačnega sistema po letu 2008, skupaj težke 1,4 milijarde evrov, ki naj bi se postopno začele uveljavljati 1. januarja 2025. V četrtek pa se je DZ na izredni seji seznanil s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti. Za plačno reformo bo šlo dodatnih 1,4 milijarde evrov, za obnovo po poplavah je v posebnem skladu zbranih 200 milijonov evrov, za gradnjo novih neprofitnih najemnih stanovanj je prvič v zgodovini v enem letu na voljo 100 milijonov evrov.

Isti dan je DZ kot primeren za nadaljnjo obravnavo potrdili sveženj predlogov davčnih sprememb, ki jih je vlada pripravila s ciljem povečanja konkurenčnosti gospodarstva. Da bi v Slovenijo privabili novo delovno silo, vlada predlaga novo davčno olajšavo za visoko kvalificirane mlade kadre iz tujine. Znižala bi mejo za vstop v sistem normirancev, omejila prenašanje davčnih izgub ter bolj obdavčila sladke pijače. Uveljavljene naj bi bile s 1. januarjem 2025

Poleg tega je DZ v četrtek s 65 glasovi za in sedmimi proti sprejel odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o izvedbi projekta drugega bloka jedrske elektrarne (Jek 2). Referendumsko vprašanje se bo glasilo: "Ali podpirate izvedbo projekta Jek 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?". Podporniki pravijo, da se bo določalo o mandatu za nadaljevanje projekta, ne za končno odločitev, nasprotniki pa, da se bo odločalo o gradnji, in to brez podatkov. Predlagatelji referenduma - poslanci Svobode z izjemo Miroslava Gregoriča, SDS, SD in NSi ter poslanca manjšin - poudarjajo, da je Jek 2 strateškega pomena, saj bo skupaj z obnovljivi viri energije zagotavljal stabilno oskrbo z nizkoogljično električno energijo. Referendumska kampanja bo trajala od 25. oktobra do 22. novembra. Vmes bo med drugim 19., 20., 21. novembra predčasno glasovanje. Splošno glasovanje bo 24. novembra.

Zanimivo: Na KPK so prejeli prijavo zoper državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Danijela Levičarja in poslanko Svobode Natašo Avšič Bogovič zaradi konflikta interesov in nezakonitega lobističnega ravnanja v povezavi z referendumom o Jek2.

Logar zapustil SDS

Ključno: Iz SDS je po 25 letih izstopil vidni član, poslanec stranke ter neodvisni kandidat na zadnjih predsedniških volitvah Anže Logar.

Podrobno: Logar je že maja 2023 ustanovil društvo Platforma sodelovanja. Kot je napovedal dan kasneje, namerava delovati kot nepovezan poslanec, konec leta pa ustanoviti novo stranko. Do tedaj bo v DZ deloval kot nepovezan poslanec. Predsednik SDS Janez Janša je izrazil pričakovanje, da bo Logar, ki so ga številni videli kot njegovega naslednika na čelu SDS, vrnil poslanski mandat. Logar je oddaljevanje od SDS, ki naj bi ga nakazal tudi z lanskim izstopom iz sveta SDS, povzel z izjavo, da Slovenija potrebuje tretji politični steber, v Svobodi pa Logarja vidijo kot Janšev satelit.

Zanimivo: O tem, kakšna bo politična opredelitev stranke in koga bo nagovarjala, se Logar ni povsem izjasnil. Dejal je, da je desnosredinski politik, po mentaliteti podpornik Evropske ljudske stranke in dodal, da nima nobene težave sodelovati s posamezniki ali skupinami na "tej ali oni strani, dokler ne pride do skrajnosti".

Obletnica vdora Hamasa na jug Izraela

Ključno: V Izraelu so se spomnili žrtev napada Hamasa pred enim letom, obenem je izraelska vojska je nadaljevala napade na Gazo in Libanon.

Podrobno: V ponedeljek so v Izraelu obeležili prvo obletnico vdora Hamasa na izraelsko ozemlje, ki mu je sledila ofenziva izraelskih sil na Gazo. Premier Benjamin Netanjahu je obljubil, da bodo zajete talce pripeljali nazaj. V Gazi je obletnica začetka vojne minila v luči novih izraelskih napadov. Kakorkoli, Izraelska vojska je ob nadaljevanju napadov na Libanon razširila kopensko invazijo na jugozahod države, vključno s sredozemsko obalo, kjer je tamkajšnje civiliste pozvala k umiku.

V sredo je ameriški predsednik Joe Biden prvič po skoraj dveh mesecih opravil telefonski pogovor z Netanjahujem in ga pozval, naj Izrael čim bolj zmanjša škodo za civiliste v Libanonu. Tema pogovora naj bi bil tudi odziv Izraela na iranski raketni napad. Prišlo pa je tudi do prvega napada od začetka izraelske kopenske operacije na jugu Libanona, v katerem so bili ubiti civilisti na izraelskem ozemlju. Natančneje, v raketnem napadu šiitskega gibanja Hezbolah na mesto Kirjat Šmona na severu Izraela sta bili ubiti dve osebi.

V četrtek je izraelska vojska napadla položaje pripadnikov mirovne misije Združenih narodov (ZN) na jugu Libanona (Unifil), ranjena sta bila indonezijska pripadnika. Italija, ki ima v Libanonu več kot tisoč vojakov, je zaradi incidentov na pogovor pozvala izraelskega veleposlanika. Isti dan so preiskovalci ZN sporočili, da Izrael namerno napada zdravstvene ustanove ter ubija in muči medicinsko osebje v Gazi. Preiskava tako Izrael kot palestinske oborožene skupine obtožuje zločinov proti človečnosti ter opozarja na zlorabe ujetnikov.

V petek je izraelska vojska na jugu Libanona znova napadla položaje Unifil, pri čemer sta bila ranjena še dva njihova pripadnika. Zvrstile so se obsodbe, generalni sekretar ZN Antonio Guterres je opozoril, da gre za kršitev mednarodnega humanitarnega prava, Francija je poklicala izraelskega veleposlanika. Izraelska vojska je pojasnila, da so odgovorili na grožnjo, ki se je nahajala blizu položaja mirovnih sil. Hezbolah je napadel vojaško oporišče v Haifi na severu Izraela v odgovor na četrtkov napad izraelske vojske na Bejrut, v katerem je umrlo 22 ljudi.

Zanimivo: Premier Robert Golob je ob obletnici vdora Hamasa na jug Izraela dejal, da se mora mednarodna skupnost odločneje odzvati na širitev konflikta na Bližnjem vzhodu in narediti več, da pride do takojšnje zaustavitve spopadov. Tarče napadov in poniževanja so tudi sistemi ZN, je opozoril. Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je poudarila, da so napad Hamasa na Izrael in izraelski napadi na Gazo privedli do tragedije na obeh straneh. Oba morata za svoja dejanja odgovarjati, Hamas za grozovito nasilje nad civilisti, izraelska vlada pa za domnevna genocidna ravnanja, je menila. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je prepričana, da je predpogoj za trajni mir na Bližnjem vzhodu odprava temeljnih vzrokov konflikta.

Orkan Milton v ZDA, poplave v BiH

Ključno: BiH so prizadele uničujoče poplave, ki so poleg ogromne škode terjale več kot 20 smrtnih žrtev. Florido pa je dosegel orkan Milton, že drugi v dveh tednih

Podrobno: Orkan Milton je dosegel obalo Floride kot orkan 3. kategorije s hitrostjo vetrov nad 200 kilometrov na uro. Kasneje je oslabel v orkan prve stopnje, a je vseeno povzročil ogromno škodo, umrlo naj bi najmanj deset ljudi. Pred prihodom so jih evakuirali skoraj pet milijonov. Konec tedna so na Floridi začeli odstranjevati razbitine in odpravljati škodo po orkanu. Orkan naj bi skupaj s tornadi, ki jih je sprožil, zahteval 16 življenj. Okrog 2,5 milijona odjemalcev je bilo še v petek brez elektrike, deli države pa pod vodo. Medtem so v četrtek zahodni del Evrope dosegli ostanki oslabljenega tropskega ciklona Kirk. Na Portugalskem in v Španiji je močan veter podiral drevesa, iz Francije so poročali o smrtni žrtvi.

Spomnimo tudi, da so že prejšnji petek obilne padavine v BiH povzročile obsežne poplave, v katerih je umrlo 23 ljudi, nekaj jih še pogrešajo. V Jablanici je voda odnašala hiše, številne je zasulo kamenje. Tožilstvo v Mostarju je 7. 10. sprožilo preiskavo o vlogi človeškega faktorja v tragediji, zlasti v zvezi z domnevno nezakonitim kamnolomom blizu prizadetega območja. NED: Na lokalnih volitvah v BiH so največje nacionalne stranke ohranile oblast v večini občin in mest. Volitve so potekale v senci katastrofalnih poplav v osrednjem delu države, v petih najbolj prizadetih občinah so jih preložili.

Zanimivo: Slovenska vlada je BiH, ki so jo prizadele hude poplave, na podlagi njenega zaprosila za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite namenila pomoč v skupni vrednosti 250.000 evrov. Na prizadeta območja se je odpravila enota za iskanje in reševanje v urbanih okoljih, ki jo sestavlja konvoj 16 vozil s 46 pripadniki civilne zaščite in reševanja in šestimi psi.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Voditelji držav Brdo-Brioni so na vrhu sprejeli skupno izjavo in poudarili pomen dobrososedskih odnosov. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je opozorila, da bi širitev EU na Zahodni Balkan morala potekati hitreje, Slovenija zato skupaj z Nemčijo dela na projektu odločanja s kvalificirano večino na določenih področjih zunanje politike v Svetu EU. Pirc Musar se je v sredo udeležila tudi vrha Ukrajina-Jugovzhodna Evropa. Poleg tega je Evropski parlament dokončno potrdil izplačilo 428 milijonov evrov iz evropskega solidarnostnega sklada Sloveniji za odpravo posledic lanskih poplav. Potem ko je država predplačilo sto milijonov evrov prejela lani, naj bi preostalih 328 milijonov prejela do konca leta. Ustavno sodišče pa je zavrglo zahtevo SDS in NSi za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o priznanju Palestine, saj zato nima pristojnosti. Premier Robert Golob je dejal, da je bilo priznanje legitimno in legalno dejanje, zdaj pa je tudi dokončno.

Vlada je v četrtek potrdila srednjeročni fiskalno-strukturni načrt za obdobje 2025-2028, ki ga mora Slovenija tako kot vse članice EU letos prvič poslati v Bruselj. V njem zapisani ukrepi bodo srednjeročno zagotovili ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja pod tremi odstotki BDP ter zmanjševanje dolga proti referenčni meji 60 odstotkov BDP. Isti dan je zaradi prezasedenosti zaporov vlada izdala poseben odlok, ki predvideva možnost začasne prekinitve prestajanja zaporne kazni ter aktivacijo upokojenih pravosodnih policistov. Sprejetje odloka je predlagala Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, saj so zapori v povprečju zasedeni kar 140-odstotno.

V petek pa je DZ na izredni seji na zahtevo opozicijske SDS obravnaval domnevno nezakonito in negospodarno delovanje ministrstva za kulturo. V razpravi so se ponovila mnenja, ki jih je bilo pred dnevi že mogoče slišati na odboru DZ za kulturo, ki je sicer zavrnil predlog priporočil vladi, ki so jih v SDS oblikovali z namenom drugačnega delovanja ministrstva. Obravnava priporočil se je s tem končala. Med drugim so v SDS kot sporno označili izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, prenovo ljubljanske Drame in zaposlovanje na ministrstvu. Ministrica Asta Vrečko je vse očitke ponovno zavrnila.

Gremo še v tujino. Prejšnjo nedeljo je na predsedniških volitvah v Tuniziji zmagal sedanji predsednik Kais Saied, ki je dobil 89,2-odstotno podporo. Volilna udeležba je bila le 27,7-odstotna, volilna komisija je več Saiedovim vidnejšim kritikom in izzivalcem zavrnila kandidaturo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na vrhu z državami JV Evrope ocenil, da bi se vojna v Ukrajini lahko končala do prihodnjega leta. V ruskem raketnem napadu pa je umrlo sedem ljudi. Ruske rakete so zadele kontejnersko ladjo, ki je plula pod panamsko zastavo. To je bil tretji napad na civilno plovilo v pristaniškem mestu v nekaj dneh.

Podeljena je bila tudi vrsta Nobelovih nagrad. Nobelovo nagrado za medicino letos prejmeta ameriška znanstvenika Victor Ambros in Gary Ruvkun za odkritje mikro RNK, novega razreda majhnih molekul RNK, ki imajo ključno vlogo pri regulaciji genov. Nobelovo nagrado za fiziko prejmeta ameriški znanstvenik John J. Hopfield in britansko-kanadski znanstvenik Geoffrey E. Hinton za temeljna odkritja in izume, ki omogočajo strojno učenje z umetnimi nevronskimi mrežami. Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo Američan David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški par Demis Hassabis in John Jumper za delo pri napovedovanju strukture proteinov z umetno inteligenco. Letošnjo Nobelovo nagrado za mir pa prejme japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki zastopa preživele žrtve jedrskih napadov v Hirošimi in Nagasakiju. Nagrado bo organizacija prejela za prizadevanja za svet brez jedrskega orožja in vztrajanje, da se to ne sme uporabiti. Iz sveta so se ob razglasitvi zvrstila svarila pred uporabo jedrskega orožja, generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval k njegovi odpravi.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.

Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!

- Starejše sestre