Tedenskih (s)pet, 5.

Evropska komisija je v sredo predstavila akcijski načrt na področju umetne inteligence, ki vključuje vzpostavitev velikih tovarn umetne inteligence in podatkovnih laboratorijev ter spodbujanje uporabe umetne inteligence v strateških sektorjih. Uporabljaš kaj umetno inteligenco? Tudi mi smo že nekaj pisale o tem. Kakorkoli, dogajalo se je še ogromno drugega. Če te zanima kaj, beri naprej.

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

Ameriške carine pretresle svetovne trge

Ključno: Ameriški predsednik Donald Trump je z uvedbo visokih carin povzročil pretres svetovnih trgov, kar je sprožilo padce na borzah, odzive EU, kitajske povračilne ukrepe in množične proteste v ZDA.

Podrobno: V zadnjem tednu so globalne trge pretresli ukrepi ameriškega predsednika, ki je uvedel dodatne 10-odstotne carine na uvoz blaga iz večine držav sveta. Te carine so začele veljati 5. aprila, ob tem pa so po ZDA izbruhnili množični protesti – največji po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo – ki so potekali v več kot tisoč mestih. Kljub borznim pretresom je Trump v ponedeljek zatrdil, da se uvedbi carin ne bo odpovedal, izjema pa ostaja Kitajska, s katero ZDA ne nameravajo začeti pogajanj.

Trumpove poteze so sprožile hitro reakcijo na svetovnih borzah. Ljubljanska borza je v ponedeljek zabeležila 4,96-odstotni padec indeksa SBI TOP – največji padec po začetku ruske invazije na Ukrajino leta 2022. EU se je odzvala z napovedjo protiukrepov: v sredo so države članice podprle uvedbo do 25-odstotnih carin na ameriško blago v vrednosti 20 milijard evrov. Isti dan naj bi sledil dodatni napovedani dvig carin za okoli 60 držav in EU, a je Trump ta dodatni dvig zamrznil za 90 dni, razen za Kitajsko, za katero je carine povišal na 145 odstotkov. V tem času bodo veljale vzajemne 10-odstotne carine in potekala bodo pogajanja. EU je zato 10. aprila svojo napovedano uvedbo protiukrepov prav tako preložila za 90 dni.

V tem kontekstu je slovenski državni sekretar Dejan Židan na zasedanju trgovinskih ministrov EU podprl umirjen odziv unije, poudaril pomen pogajanj in iskanja alternativnih trgovinskih partneric. Finančni minister Klemen Boštjančič je opozoril, da EU ne sme dopustiti, da ZDA ravnajo z njo po lastni volji. Jeklarska skupina Sij pa se je zavzela za zaščito najbolj prizadetih panog in spodbude za domače naložbe.

Kitajska je na ameriške ukrepe odgovorila s carinami v višini 84 odstotkov, ki so prav tako začele veljati 10. aprila. Oblasti v Pekingu so poudarile, da se ne bodo uklonile, a so odprte za dialog. V soboto je Kitajska napovedala novo zvišanje carin na 125 odstotkov in vložila tožbo pri WTO.

Evropski odgovor se nadaljuje. Finančni ministri EU so na zasedanju v Varšavi izrazili enotno podporo pristopu Evropske komisije k sporu z ZDA. Evropska komisarka Ursula von der Leyen je v intervjuju opozorila, da bi v primeru neuspešnih pogajanj lahko uvedli carine na ameriške tehnološke velikane, kot sta Meta in Google. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič se bo v ponedeljek odpravil v Washington. ECB pa spremlja razmere in je pripravljena ukrepati, če bodo carine ogrozile finančno stabilnost. Po ocenah Bruslja bi lahko ameriški BDP do leta 2027 upadel za 1,4 odstotka, evropski pa za okoli 0,2 odstotka.

Zanimivo: Trump je izjavil, da bo ZDA oprostil carin le Izrael, ki je že napovedal odpravo carin na uvoz iz ZDA. Protesti proti carinski politiki so dosegli rekordno udeležbo v več kot tisoč ameriških mestih.

Dopolnjen predlog zakona o medijih in referendum

Ključno: Odbor DZ za kulturo je dopolnil predlog zakona o medijih, vlada pa je potrdila nov zakon o informacijski varnosti. Pred referendumsko odločanjem o dodatku k pokojnini za umetnike, ki bo 11. maja, se je začela enomesečna kampanja.

Podrobno: Odbor Državnega zbora za kulturo je pripravil dopolnjen predlog zakona o medijih za nadaljnjo obravnavo na plenarni seji DZ. Med pomembnimi spremembami je določba, da bi presojanje medijskih koncentracij prešlo iz Agencije za komunikacijska omrežja in storitve na Agencijo za varstvo konkurence. Predlog prav tako uvaja definicijo vplivnežev in omogoča, da se finančna podpora za digitalni prehod tiskanih medijev nameni tudi za plače novinarjev.

Vlada je potrdila predlog novega zakona o informacijski varnosti, ki naj bi okrepil nacionalni sistem kibernetske varnosti. Zakon temelji tudi na evropski direktivi in predvideva širitev obveznosti na širši krog subjektov, vključno s tistimi iz javnega sektorja in gospodarstva, ki bodo morali uvesti ustrezne ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti.

Medtem se začenja enomesečna uradna kampanja pred zakonodajnim referendumom o dodatku k pokojninam za umetniške dosežke, ki bo 11. maja. Stranka SDS, pobudnica referenduma, ljudi poziva k udeležbi in pričakuje zavrnitev zakona, ki po njihovem mnenju ni primeren. Nasprotno pa je ministrica za kulturo in koordinatorka Levice Asta Vrečko opozorila na možnost manipulacij in ostrih izjav SDS, ki jih razume kot napad na umetnike in njihovo delo. Volivce je pozvala, naj v kampanji in na dan glasovanja podprejo kulturo. Gibanje Svoboda poziva volivce, naj se referenduma ne udeležijo, saj menijo, da je zakon dober in referendum nepotreben ter škodljiv.

Zanimivo: Predlog zakona o medijih prvič izrecno opredeljuje, kdo se šteje za vplivneža. V referendumski kampanji se napoveduje ostra retorika in razdeljenost med parlamentarnimi strankami.

Veto na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti

Ključno: Državni svet je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o zdravstveni dejavnosti.

Podrobno: Novela zakona o zdravstveni dejavnosti uvaja številne spremembe, med drugim strožje pogoje za delo zdravstvenih delavcev zunaj matičnega javnega zavoda in omejitve sodelovanja s t. i. čistimi zasebniki, ki nimajo koncesije. Delo pri njih bo dovoljeno le izjemoma. Delo v drugih javnih zavodih ali pri koncesionarjih bo mogoče le ob izpolnjevanju pogojev in z ustreznim soglasjem.

Soglasja bodo odvisna od več kriterijev, med drugim rednega merjenja dnevne delovne obremenitve vsaj tri mesece pred izdajo soglasja. Zaposleni bodo morali izkazati povprečno obremenitev, ne bodo smeli zavračati nadurnega dela, dežurstev, mentorstva in sodelovanja v programih za odpravo čakalnih vrst.

Direktorji in vodstveni delavci bodo morali biti praviloma v matičnem zavodu zaposleni za polni delovni čas. Izjeme bodo omejene, sodelovanje z drugimi izvajalci bo možno le v okviru javne mreže in pod točno določenimi pogoji.

Novela ureja tudi področje koncesij. Te bodo vezane na pravni status in lastništvo izvajalca v času podelitve, avtomatičnega podaljševanja ne bo več. Koncesionarji bodo morali imeti ustrezno število zaposlenih in meriti njihovo delovno obremenitev. Hkrati novela uvaja obvezno neprofitnost pri opravljanju javnih zdravstvenih storitev – presežki prihodkov bodo lahko namenjeni le razvoju dejavnosti, investicijam, izobraževanju in plačam.

Vsi izvajalci bodo morali vključevati izvide pacientov v portal zVem. Vlada bo imela možnost začasno določiti najvišje dovoljene cene samoplačniških storitev – do največ 150 % zneska, ki ga za isto storitev krije ZZZS.

Uvedene bodo tudi zdravstvene regije, ki naj bi omogočile boljšo koordinacijo in dostopnost storitev. Novela določa obvezno vključevanje vseh zdravstvenih delavcev v sistem neprekinjenega zdravstvenega varstva – tudi tistih pri koncesionarjih. Kršitve bodo kaznovane z globami. Posebej ureja tudi delovni čas in pravila za podporne službe v bolnišnicah.

Zanimivo: Vlada je v četrtek potrdila tudi predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki prvič sistemsko ureja to področje. Psihoterapija bo po novem umeščena med zdravstvene dejavnosti, kar pomeni boljšo dostopnost in višjo kakovost storitev. Predlog predvideva tudi možnost financiranja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V Nemčiji dosežen koalicijski dogovor

Ključno: CDU/CSU in SPD so sklenile koalicijski dogovor, ki prinaša davčne reforme, strožjo migracijsko politiko in okrepitev varnosti. Vodja CDU Friedrich Merz naj bi postal novi nemški kancler, nova vlada pa bo predvidoma potrjena v začetku maja.

Podrobno: Nemška konservativna unija CDU/CSU in socialdemokrati SPD so po 45 dneh pogajanj dosegli koalicijski dogovor, ki bo služil kot osnova za novo vlado. Merz je ob predstavitvi dokumenta z naslovom Odgovornost za Nemčijo poudaril, da ta pomeni jasen signal državljanom in Evropski uniji o oblikovanju močne nemške vlade. Med ključnimi elementi dogovora je izpostavil znižanje davka na elektriko in davka od dohodkov pravnih oseb, ukinitev obdavčitve nadur ter davčne olajšave za tiste, ki bi po upokojitveni starosti ostali aktivni.

Na področju migracijske politike dogovor predvideva nadaljnji nadzor državnih meja, omejevanje združevanja družin, odpravo hitre pridobitve državljanstva in širitev seznama varnih držav. Kljub temu je vodja SPD Lars Klingbeil zagotovil, da Nemčija ostaja priseljenska država, v katero sodijo vsi, ki se integrirajo, pri čemer pravica do azila ostaja nedotaknjena.

Na področju varnosti bo prihodnja vlada spodbujala prostovoljno služenje vojaškega roka, zmanjšala število zaposlenih v javni upravi za osem odstotkov in okrepila tako notranjo kot zunanjo varnost. CSU je posebej izpostavila znižanje stroškov za energijo kot pomemben ukrep za razbremenitev državljanov in gospodarstva.

Stranke so se dogovorile tudi o delitvi ministrskih resorjev. CDU bo imela poleg kanclerja še šest ministrstev, med njimi gospodarsko in zunanje, ki ju bosta najverjetneje prevzela Carsten Linnenmann in Johann Wadephul. CSU bo vodila tri ministrstva, vključno z notranjim, ki naj bi ga prevzel Alexander Dobrindt. SPD pa bo imela sedem resorjev, vključno z delom, okoljem, pravosodjem, financami in obrambo. Slednjega naj bi še naprej vodil Boris Pistorius, finančni minister pa naj bi postal Lars Klingbeil.

Koalicijski dogovor morajo sedaj potrditi še organi strank. CSU ga je kot prva že potrdila. CDU bo glasovala na manjšem strankarskem kongresu 28. aprila, medtem ko bodo pri SPD odločali člani prek spletnega glasovanja, ki bo trajalo najmanj deset dni in se lahko zaradi velikonočnih praznikov podaljša. Bundestag bi lahko Merza potrdil za kanclerja v tednu, ki se začne s 5. majem.

Zanimivo: Prvič po 60 letih bo CDU vodila tako vlado kot tudi zunanje ministrstvo. Nova vlada bi lahko prisegla že v začetku maja.

Južna Koreja pred volitvami po odstavitvi predsednika

Ključno: Južnokorejsko ustavno sodišče je potrdilo odstavitev predsednika Yoon Suk-yeola zaradi razglasitve vojnega stanja decembra 2024. Predčasne predsedniške volitve bodo 3. junija.

Podrobno: Ustavno sodišče Južne Koreje je pretekli petek soglasno potrdilo odločitev parlamenta o odstavitvi Yoona. Razlog za izredno potezo je bila razglasitev vojnega stanja 3. decembra 2024, ki ga je parlament v nekaj urah nato odpravil. Vseh osem ustavnih sodnikov je odločilo, da je bila Yoonova poteza protiustavna in nevarna za demokracijo. Ocenili so, da je z vnosom vojske v parlament, da bi preprečil glasovanje, kršil vladavino prava in politično nevtralnost oboroženih sil.

Sodniki so v utemeljitvi zapisali, da predsednikova dejanja pomenijo izdajo zaupanja ljudi ter resno kršitev zakonodaje, ki je ni mogoče tolerirati. Po objavi razsodbe se je Yoon prek svojih odvetnikov opravičil javnosti, izrazil obžalovanje in se zahvalil za podporo, pri čemer je služenje narodu označil za največjo čast svojega življenja.

Ljudska stranka (PPP), katere član je Yoon, je sporočila, da bo spoštovala odločitev sodišča, medtem ko je vodja opozicije Lee Jae-myung razsodbo pozdravil. Po javnomnenjskih raziskavah velja Lee za glavnega favorita na prihajajočih volitvah.

Odziv javnosti je bil množičen – sodbo so spremljali milijoni Korejcev, številni so se udeležili protestov, bodisi v podporo bodisi proti Yoonu. Zaradi napetih razmer so veleposlaništva, med drugim ameriško, francosko, rusko in kitajsko, svojim državljanom svetovala izogibanje množičnim zborovanjem. V soboto po razsodbi se je v podporo suspendiranemu predsedniku na ulice Seula zbralo več tisoč protestnikov.

Po petkovi potrditvi odstavitve je vlada razpisala predčasne predsedniške volitve, ki bodo potekale 3. junija, kot je v torek sporočil vršilec dolžnosti predsednika in premier Han Duck-soo. Poleg tega Yoon ostaja v kazenskem postopku zaradi kratkotrajnega vojnega stanja, kjer mu grozi zaporna kazen.

Zanimivo: Sodbo ustavnega sodišča je spremljalo na milijone državljanov v neposrednem televizijskem prenosu, kar kaže na izjemno zanimanje javnosti za izid enega največjih političnih pretresov v zgodovini Južne Koreje.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) je v letnem poročilu opozorila na bistveno slabše varnostne okoliščine kot v zadnjih desetletjih, med drugim zaradi proruske haktivistične dejavnosti, ki bi lahko ogrozila nacionalno varnost. Vlada je sprejela sklep o reorganizaciji centra za varovanje in zaščito, potem ko je izredni nadzor razkril številne nepravilnosti pri izvajanju policijskih pooblastil. Obenem je odločila, da Slovenska vojska s 1. julijem ne bo več sodelovala v misiji Neomajna odločnost v Iraku, kjer trenutno delujeta dva vojaka.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je koalicijskim poslanskim skupinam predstavila dve imeni za novega guvernerja Banke Slovenije – ekonomistko Ksenijo Maver in makroekonomista Damjana Kozamernika. Koalicija po srečanju izjav ni podala, odločitev bodo sprejeli v poslanskih skupinah. Ljubljanski župan Zoran Janković pa je komentiral povabilo srbskega predsednika Aleksandra Vučića k političnemu sodelovanju in napovedal, da bo mandat župana izpeljal do konca. Ob tem je Levica na Mestno občino Ljubljana naslovila zahtevo za vpogled v pismo podpore Vučiću in v županove službene poti. Informacijski pooblaščenec je odločil, da gre pri pismu za zasebno korespondenco, čeprav je bilo poslano z uradnega elektronskega naslova.

Ministrstvo za gospodarstvo je zaključilo notranjo revizijo razpisa Spirita v vrednosti 82 milijonov evrov za prestrukturiranje dveh premogovniških regij. Ugotovljenih je bilo nekaj pomanjkljivosti, vendar ne večje nepravilnosti. Minister Matjaž Han je kljub temu ocenil, da je bila razveljavitev razpisa upravičena. Projekt izgradnje drugega tira Divača–Koper pa po oceni projektnega sveta za civilni nadzor še vedno ne poteka optimalno, ob tem pa so opozorili na netransparentne in negospodarne odločitve. Dodaten zahtevek izvajalca v višini 350 milijonov evrov zaradi zapletov v dolini Glinščice po njihovem mnenju ni upravičen.

V sredo so začela veljati prenovljena fiskalna pravila, ki na novo določajo izvajanje srednjeročne proračunske uravnoteženosti. Nova pravila omejujejo rast očiščenih izdatkov, vlada pa bo pripravljala štiriletni srednjeročni fiskalni načrt. Vloga fiskalnega sveta ostaja. Slovenija je 9. aprila dosegla dan ekološkega dolga – 17 dni prej kot lani –, kar pomeni, da smo porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu.

Policija je objavila razpis za generalnega direktorja policije, rok za prijave je 16. april. Sedanji vršilec dolžnosti Damjan Petrič se bo na razpis prijavil. Okrožno sodišče v Ljubljani je nekdanjega predsednika upravnega odbora DUTB Larsa Nyberga spoznalo za krivega zlorabe položaja, zato mora državi vrniti 270.000 evrov nezakonito pridobljene premoženjske koristi. Sodba še ni pravnomočna.

Skoraj 30 evropskih poslancev, med njimi Slovenci Matjaž Nemec, Irena Joveva in Vladimir Prebilič, je v javnem pozivu Evropski radiodifuzni zvezi zahtevalo izključitev Izraela z letošnje Evrovizije. Kot razlog so navedli izraelske napade na Gazo in Zahodni breg.

Kolesar Tadej Pogačar je z izjemnim napadom 18 kilometrov pred ciljem drugič v karieri osvojil dirko po Flandriji. Košarkar Luka Dončić je zablestel z 45 točkami in vodil moštvo Los Angeles Lakers do zmage nad Dallas Mavericks z 112:97, kar jim je zagotovilo mesto v končnici NBA. V nogometu pa so Celjani v prvi četrtfinalni tekmi konferenčne lige izgubili proti Fiorentini z 1:2.

Gremo še v tujino. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je na prvem vrhu med Evropsko unijo in državami Srednje Azije, ki je potekal v Uzbekistanu, napovedala obsežen investicijski paket v višini 12 milijard evrov. Sredstva bodo namenjena za izboljšanje prometne infrastrukture, oskrbo s ključnimi surovinami, razvoj čiste energije ter povečanje medregionalne povezanosti.

V Gazi je javnost pretresel posnetek smrtonosnega napada na konvoj humanitarnih delavcev, v katerem je 23. marca umrlo 15 ljudi. Kljub trditvam izraelske strani, da vozila niso imela vklopljenih signalov, so se na posnetku jasno vidne utripajoče luči, zaradi česar je Izrael priznal napako. Medtem je iranski zunanji minister Abas Aragči izključil možnost neposrednega dialoga z ZDA, saj naj bi bile tovrstne razprave nesmiselne ob grožnjah predsednika Donalda Trumpa z vojaškim napadom.

V Franciji je Nacionalni zbor organiziral shod v podporo nekdanji vodji Marine Le Pen, ki je bila obsojena zaradi zlorabe evropskih sredstev. Le Pen je sodbo označila za politično odločitev in napad na voljo ljudstva. V ZDA pa je predsednik Trump 7. aprila sporočil, da se bodo neposredni pogovori z Iranom glede jedrskega programa začeli 12. aprila. Amnesty International je v poročilu opozorila na porast smrtnih kazni po svetu, pri čemer je bilo v letu 2024 usmrčenih več kot 1500 ljudi, predvsem v Iranu, Iraku in Savdski Arabiji.

V Dominikanski republiki se je med koncertom v nočnem klubu zrušila streha, kar je povzročilo smrt več kot 220 ljudi, poškodovanih pa je bilo še okoli 150. Umrl je tudi znani pevec Rubby Perez. Medtem so ZDA in Rusija izvedle izmenjavo zapornikov: Rusija je izpustila balerino Ksenijo Karelino, zaprto zaradi donacije ameriški humanitarni organizaciji za pomoč Ukrajini, ZDA pa so izpustile Arthurja Petrova, ki naj bi bil vpleten v dobavo opreme ruski vojski. Delegaciji obeh držav sta se tudi srečali v Istanbulu glede ponovne normalizacije delovanja veleposlaništev.

V Banjaluki je predsednik Republike Srbske Milorad Dodik ponudil začasno ustavitev izvajanja spornih zakonov v zameno za razveljavitev odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta. Ameriško vrhovno sodišče je soglasno odločilo, da mora vlada predsednika Trumpa omogočiti vrnitev po krivem izgnanega salvadorskega državljana Kilmarja Abrega Garcie. Na diplomatskem področju je ameriški odposlanec Steve Witkoff že tretjič obiskal Rusijo, kjer se je srečal s predsednikom Vladimirjem Putinom, medtem ko je EU ostro kritiziral ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Zavezniki so se v Bruslju zavezali k 21 milijardam evrov pomoči Ukrajini, kar je sporočil britanski obrambni minister John Healey po srečanju predstavnikov okoli 40 držav. Velika Britanija in Nemčija sta že pred dogodkom napovedali obsežno podporo, medtem ko je ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov izpostavil, da Evropa prevzema vodilno vlogo podpornice Ukrajine. V Istanbulu je župan Ekrem Imamoglu pričal na sodišču zaradi obtožb o grožnjah tožilcu, kar sam označuje za politični pregon. Tožilstvo zanj zahteva zaporno kazen in prepoved političnega udejstvovanja.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.