Si vedela, da so poslanske skupine Svoboda, SD in Levica v parlamentarno proceduro vložile predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje poveličevanja nacizma in fašizma? V Levici se zavzemajo, da bi se hujše oblike spodbujanja oziroma poveličevanja nacizma in fašizma opredelilo tudi kot kaznivo dejanje. V NSi pa so vložitev novele označili za ideološko potezo, pogrešajo pa, da bi enako obsodili tudi komunizem. Seveda pa to niti približno ni edina novost minulega tedna. Preberi spodaj, kaj vse se je še dogajalo.
Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi (in če uživaš v vikendu) pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!
Golob začasno prevzel obrambno ministrstvo in napovedal nakup osemkolesnikov
Ključno: Premier Robert Golob, ki bo začasno prevzel obrambno ministrstvo, je na vrhu Nata napovedal nakup osemkolesnikov finske Patrie.
Podrobno: Vodenje obrambnega resorja bo po odhodu Marjana Šarca v Evropski parlament začasno prevzel Golob. Kandidata za novega ministra je pričakovati jeseni. Golob in Šarec sta 11. julija v Washingtonu že opravila pogovor o delu ministrstva, uradna primopredaja poslov pa bo sledila, ko bo Šarcu zaradi nezdružljivosti funkcij prenehal mandat.
Sredi tedna pa je Golob napovedal, da bo Slovenija preko finske vlade najverjetneje kupila osemkolesnike podjetja Patria. Zagotovil je, da bo preglednost na najvišji ravni. Revizija nakupa osemkolesnikov, ki se je začela z odstopom Slovenije od pogodbe za nakup vozil boxer, je po njegovih navedbah blizu zaključka, pogodba za nakup vozil Patrie pa naj bi bila sklenjena do konca leta. O ceni še ni želel govoriti.
Zanimivo: Mimogrede, Šarec je pred začetkom vrha zveze Nato zavrnil namige, da Slovenija ne izpolnjuje svojih zavez glede porabe za obrambo, in zagotovil, da se poraba za obrambo povečuje, cilj dveh odstotkov BDP na leto pa bo dosežen do leta 2030. Pri tem je spomnil, da je bilo leta 2016 na voljo za investicije tri milijone evrov, danes pa 250 milijonov evrov.
Kaj prinaša novela stanovanjskega zakona
Ključno: Državni zbor (DZ) je sprejel novelo stanovanjskega zakona, ki za 10 let opredeljuje razmerja med neprofitnimi najemniki v denacionaliziranih stanovanjih in lastniki teh stanovanj, določa ugodno kreditiranje lokalnih stanovanjskih skladov in občin za gradnjo stanovanj prek republiškega sklada ter v slednjem namesto direktorja uvaja tričlansko upravo.
Podrobno: Novela za 10 let ureja razmerja med lastniki in neprofitnimi najemniki denacionaliziranih stanovanj, in sicer bodo lahko v najemu ostali tisti, ki nimajo oz. ne bodo imeli drugega ustreznega stanovanja, lastniki bodo lahko zaračunali priznano tržno najemnino, razliko med to in neprofitno najemnino pa bo kril državni proračun. Po letu 2034 se bo lahko najemnina oblikovala prosto.
Novela določa, da bo Stanovanjski sklad RS (SSRS) lokalnim stanovanjskim skladom, občinam in neprofitnim stanovanjskim organizacijam dajal ugodna posojila za pridobivanje neprofitnih najemnih stanovanj, in sicer brez omejitev, ki so zdaj vezane na namensko premoženje republiškega sklada. Vlada pričakuje, da bodo izboljšani pogoji kreditiranja znatno pospešili gradnjo tovrstnih stanovanj. Poleg tega bo po novem SSRS imel tričlansko upravo, medtem ko ima sedaj, tako kot ostali javni skladi, direktorja in nadzorni svet. Novela določa, da bo ustanovitelj, torej država oz. v njenem imenu vlada, s sklepom določil, kateri od članov uprave bo predsednik uprave. Sklad bo od prihodnjega leta naprej upravljal s 100 milijoni evrov iz državnega proračuna za zagon nove stanovanjske politike.
Opozicija je bila kritična, med drugim do tega, da se bo pri denacionaliziranih stanovanjih krila razlika do priznane tržne najemnine, ki je administrativno določena, ne do dejanske tržne najemnine. Menili so tudi, da ni razlogov za širjenje uprave SSRS, razen da si bo lahko vsaka od koalicijskih partneric imenovala po enega člana. DZ danes sicer ni sprejel dopolnila SDS, po katerem bi spremembe glede uprave črtali iz zakonskega besedila.
Zanimivo: Poslanci pa so zavrnili predlog NSi za razpis posvetovalnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. V SDS so že napovedali možnost zbiranja podpisov za naknadni zakonodajni referendum. Je pa DZ brez glasu proti sprejel koalicijski predlog novele zakona o šolski prehrani, ki omogoča brezplačno kosilo učencem iz družin, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega zgornje meje 4. dohodkovnega razreda, do 1. septembra 2027.
Nato za 2025 napovedal 40 milijard evrov pomoči Ukrajini
Ključno: Voditelji članic Nata so za leto 2025 napovedali 40 milijard evrov pomoči Ukrajini. Madžarski premier Viktor Orban pa je članice EU razburil z obiskom Moskve.
Podrobno: Voditelji članic Nata so se zavezali, da bodo v letu 2025 Ukrajini namenili za najmanj 40 milijard evrov vojaške pomoči. Obenem so ustanovili Natovo poveljstvo za usklajevanje vojaške pomoči Kijevu, zagotovili pa so tudi, da je pot Ukrajine v zavezništvo nepovratna. Voditelji so v skupni izjavi tudi zapisali, da je Kitajska je postala ključna pri omogočanju ruske agresije na Ukrajino. Ob tem bodo ZDA v Nemčiji z letom 2026 začele znova, prvič po obdobju hladne vojne, nameščati ameriške rakete dolgega dosega. Nemški kancler Olaf Scholz je izrazil prepričanje, da bo to prispevalo k varnosti Evrope.
Veleposlaniki članic EU so na srečanju za zaprtimi vrati ostro kritizirali Madžarsko in premierja Viktorja Orbana zaradi obiska v Moskvi. Za zdaj sicer članice EU zaradi Orbanovih dejanj niso ukrepale proti Madžarski. Se je pa Orban v minulem tednu sestal tudi s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Potovanje na Kitajsko je označil za mirovno misijo 3.0. Xi je dejal, da bi morale svetovne sile ustvariti pogoje, da bi Ukrajina in Rusija nadaljevali z neposrednimi mirovnimi pogajanji. Medtem je sestanek z nekdanjim ameriškim predsednikom in republikanskim kandidatom na letošnjih volitvah Donaldom Trumpom po obiskih Kijeva, Moskve, Pekinga in Washingtona pa je označil kot mirovno misijo 5.0. V Evropskem parlamentu pa so ustanovili novo skrajno desno politično skupino Domoljubi za Evropo, ki jo je zasnoval Orban. V njej bodo tudi evroposlanci iz vrst francoskega Nacionalnega zbora in italijanske Lige, s 84 člani bo tretja največja v parlamentu.
Predsednik ZDA Joe Biden se je v četrtek na vrhu zveze Nato na dvostranskem srečanju sestal z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim. ZDA so ob tem naznanile dodatni sveženj vojaške pomoči Ukrajini v vrednosti 225 milijonov dolarjev. Zelenski je zahodne države pozval k odpravi vseh omejitev glede uporabe orožja, ki so jim ga dobavile. Da ima Ukrajina v okviru samoobrambe pravico do napadov na rusko ozemlje, meni tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Mimogrede, kasneje v tednu je Biden na svoji prvi novinarski konferenci po spodletelem televizijskem soočenju s Trumpom zavračal ugibanja o sposobnosti za opravljanje svojega dela. Vztrajal je, da je še vedno najboljši kandidat za zmago nad Trumpom. Na vprašanja novinarjev o njegovem zdravju je odgovoril s pripravljenostjo, da opravi še en nevrološki pregled. Bidnov dan sicer ni minil brez dveh vidnih besednih zdrsov, saj je podpredsednico Kamalo Harris zamenjal s Trumpom, Zelenskega pa predstavil kot predsednika Putina.
Zanimivo: V četrtek je premier Robert Golob na vrhu zveze Nato povedal, da bo Slovenija še naprej nudila pomoč Ukrajini, se pa njen prispevek v skladu z dogovorom vrha ne bo povečeval. Večina nepovratnih sredstev bo šla za humanitarne namene. Golob je poudaril, da se ne sme pozabiti na diplomatska prizadevanja za mirno rešitev konflikta v Ukrajini, nima pa "posebej velikega razumevanja" za nedavni obisk Orbana pri Putinu. Golob je ob koncu vrha zveze Nato v Washingtonu povedal tudi, da bo Slovenija v prihodnjem letu podvojila število pripadnikov Slovenske vojske v misiji zveze Nato na Kosovu.
Francoski parlament po zmagi levice brez absolutne večine
Ključno: Po predčasnih parlamentarnih volitvah, na katerih je v nedeljo presenetljivo slavilo zavezništvo levih strank, skrajna desnica pa je bila šele tretja, nobena stran ni osvojila absolutne večine. Do nadaljnjega tekoče posle v državi opravlja trenutna vlada, ki jo vodi Gabriel Attal.
Podrobno: Macron je parlament pozval k oblikovanju široke koalicije, potem ko na nedavnih predčasnih volitvah nobena od strank ni osvojila absolutne večine. Ob tem je napovedal, da bo novega premierja imenoval šele po oblikovanju koalicije, do takrat pa bo na položaju ostala sedanja vlada. Francosko levo zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP), ki je doseglo zmago na nedavnih parlamentarnih volitvah, je nato kritiziralo Macronov poziv k oblikovanju široke koalicije v parlamentu. Macron želi oblikovanje koalicije doseči pred imenovanjem premierja, levica pa zahteva možnost za sestavljanje vlade.
Zanimivo: Macron je po nedeljskih parlamentarnih volitvah, zavrnil takojšnji odstop dosedanjega premierja Attala in ga zaprosil, naj skupaj z vlado zaenkrat ostane na položaju in tako zagotovi stabilnost države. Kasneje v tednu so Attala izvolili za vodjo poslancev stranke Preporod v narodni skupščini. Attal bo na mestu vodje poslanske skupine nasledil Sylvaina Maillarda. Funkcijo bo prevzel prihodnji teden. Bil je edini kandidat za prevzem vodenja poslanske skupine.
Poljska zavrnila zakonske predloge, ki bi dekriminalizirali splav
Ključno: Poslanci poljskega parlamenta so z 218 glasovi proti 215 zavrnili zakonske predloge, ki bi omogočili delno dekriminalizacijo splava.
Podrobno: Predsednik države Andrzej Duda je sicer že pred dnevi napovedal, da ne bo podpisal nobenega zakona na tem področju, tudi če bi ga parlament potrdil. Poljski sejm je s tem zadal udarec vladi pod vodstvom premierja Donalda Tuska, ki je lani že pred volitvami obljubila liberalizacijo izredno stroge poljske zakonodaje na področju splava. Med drugim so razočarani predstavniki nevladnih organizacij, ki ženskam na Poljskem pomagajo opraviti splav v primeru neželene nosečnosti - denimo z zagotavljanjem tabletk za prekinitev nosečnosti, pridobljenih v drugih državah.
Napoved Dude, da v vsakem primeru ne bo podpisal nobenega zakona na tem področju, je kritiziral predsednik poljskega parlamenta Szymon Holownia. Na koncu se je kljub temu izkazalo, da je sprejetje zakona preprečil že parlament, vlada pa ni uspela spremeniti stroge zakonodaje na področju dostopa do splava. Do nadaljnjega bo torej veljala dosedanja zakonodaja, ki jo je prejšnja vlada pod vodstvom konservativne stranke Zakon in pravičnost (PiS) leta 2020 zaostrila do skoraj popolne prepovedi - splav je trenutno na Poljskem dovoljen le v primeru posilstva, incesta ali če je ogroženo življenje ali zdravje nosečnice.
Zanimivo: Če te zanima več to tej temi pa si lahko prebereš tudi naša sva prispevka o tej temi: SPLAV, 1. DEL: Posledice splava in posledice (tako ali drugače) prisilne donositve in SPLAV, 2. DEL: Kaj sledi po odločitvi za splav in zakaj spolnost ne sme postati tabu, ki smo ju napisale s pomočjo babice Maje Golob.
Drugo dogajanje v minulem tednu
Začnimo v Sloveniji. Poslanci SDS so vložili interpelacijo zoper ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh. Za drugo interpelacijo ministrice v tem mandatu med drugim navajajo ugotovitve računskega sodišča glede nakupa 13.000 računalnikov, poročilo AVK o sumih nedovoljenega dogovarjanja pri oddaji ponudb podjetij za te računalnike. Premier Robert Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje izrazil podporo ministrici. Medtem bi na celjskem sodišču moralo potekati sojenje prvaku SDS Janezu Janši ter soobtoženima, nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju in nekdanjemu prvemu možu Imosa Branku Kastelicu za domnevno sporne posle z zemljišči v Trenti. A bo vrhovno sodišče najprej odločalo o izločitvi sodnikov porotnikov. Tožilska stran meni, da gre zgolj za prizadevanja obrambe za zastaranje postopka. Dodajmo še, da je Amnesty International v zadnjem poročilu ugotovila, da je bilo ravnanje slovenskih oblasti v letih 2020-2022 diskriminatorno do protestnikov.
V sredo je vlada potrdila program odprave posledic škode v kmetijstvu po pozebi aprila lani, neurjih s točo od maja do avgusta lani ter poplavah v začetku in koncu avgusta lani, ki je znašala 88,3 milijona evrov. Isti dan je državni zbor (DZ) v drugi obravnavi sprejel več koalicijskih dopolnil k predlogu zakona o začasnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialno varstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Predlog zakona prinaša osem ukrepov, ki se bodo izvajali v letih 2024, 2025 in 2026. Njihova skupna vrednost je ocenjena na slabih 10 milijonov evrov. Tretja obravnava bo na naslednji seji. DZ je sprejel resolucijo o nacionalnem programu za kulturo za obdobje 2024 in 2031. Poslanci koalicijskih strank so poudarjali sodobnost, vključevanja več skupin, vključno z manjšinami, in nove zunanje okoliščine, nasprotniki iz vrst opozicije so opozarjali na spornost nove resolucije ob še veljavni stari.
Vzporedni levi tir ob nastajajoči novi železniški progi med Divačo in Koprom naj bi začeli graditi leta 2026 in bil zgrajen do leta 2030, je napovedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Ocenjena vrednost projekta je okoli 354 milijonov evrov brez DDV. Gradnja desnega tira med Divačo in Koprom sicer teče skladno s časovnico, promet naj bi po njem stekel v letu 2026. Trasa stare proge bo po izgradnji obeh novih tirov namenjena turizmu. Ob tem so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja po krovnih pogajanjih o prenovi plačnega sistema in odpravi plačnih nesorazmerij sporočili, da so se uskladili o nekaterih bistvenih elementih. Zdaj bodo pripravili pregled dogovorjenih rešitev in ga predvidoma prihodnji teden parafirali. Sklenimo s tem, da so poslanske skupine Svoboda, SD in Levica v parlamentarno proceduro vložile predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje poveličevanja nacizma in fašizma.
Gremo še v tujino. Donald Trump je preživel poskus atentata, potem ko so na njegovem zborovanju v mestu Butler v Pensilvaniji odjeknili streli. Nekdanji predsednik ima obstreljeno uho, ubita sta bila eden od udeležencev shoda in strelec, 20-letni Thomas Matthew Crooks. Vendar več o tem v naslednjih tedenskih (s)pet.
Ameriška obveščevalna služba je v začetku leta odkrila, da Moskva načrtuje umor Armina Pappergerja, izvršnega direktorja nemškega podjetja Rheinmetall, ki za Ukrajino proizvaja topniške izstrelke in vojaška vozila, je v četrtek poročala televizija CNN. V Berlinu so potrdili, da so jih ameriški partnerji obvestili o domnevnem načrtu za umor. Zunanja ministrica Annalena Baerbock pa je po objavah v ameriških medijih ostro kritizirala Rusijo. V Kremlju so poročila o tem zavrnili kot lažna in neverodostojna. Medtem je rusko sodišče izdalo nalog za aretacijo Julije Navalne, vdove umrlega ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ki živi v tujini. Obtožujejo jo sodelovanja v ekstremistični organizaciji. 11. julija so jo ruske oblasti uvrstile na seznam teroristov in ekstremistov. Indijski premier Narendra Modi pa je v pogovoru ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu dejal, da vojna ne more rešiti težav v odnosu z Ukrajino in izpostavil pomen miru. Putin pa je izpostavil posebno privilegirano strateško partnerstvo med Indijo in Rusijo.
Družbeno omrežje X pa, kot ocenjuje Evropska komisija, krši pravila evropskega akta o digitalnih storitvah. Družbenemu omrežju očitajo zavajanje uporabnikov in netransparentnost glede oglaševanja, prav tako pa je med očitki to, da raziskovalcem ne omogoča dostopa do javnih podatkov.
Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.
Spremljaj Tedenskih (s)pet - vse, kar moraš vedeti, da lahko (tudi ti) spreminjaš svet!
- Starejše sestre
Commentaires