Tedenskih (s)pet, 8. - 15. 2.

Feb 1511 min read

Na fakultetah, višjih in srednjih šolah so potekali informativni dnevi, kjer so bodoči dijaki in študenti v živo in virtualno nabirali informacije o nadaljevanju izobraževanja, izbiri in spremembi poklica ter razvoju kariere. Mimogrede, v Kopru so odprli nov študentski dom Barka 2, ki bo 119 študentov sprejel že z začetkom novega semestra. Enote novega doma so apartmajskega tipa s skupnim prostorom in dvema ali tremi sobami za eno ali dve osebi. Poleg tega je na voljo soba za osebe s posebnimi potrebami, dva apartmaja pa sta prilagojena za bivanje dveh tričlanskih družin. Kaj vse se je še dogajalo? Ogromno! Če te zanima kaj, nadaljuj z branjem. :)

Obljubimo, da te ne bomo preveč utrujale (kot te morda delo in/ali študij)! Zagotovo ti vse skupaj rata prebrat v nekaj minutkah. Če se ti enostavno ne ljubi pa lahko preletiš samo, kar je ključno (za to pa zagotovo rabiš največ dve minutki). Če te zanima še več, pokukaj v rubriko Drugo dogajanje v minulem tednu na dnu Tedenskih (s)pet!

V Novi Gorici in Gorici prva čezmejna Evropska prestolnica kulture

Ključno: V Novi Gorici in Gorici je na slovenski kulturni praznik s celodnevnim dogajanjem in okoli 50.000 obiskovalci uradno zaživela prva čezmejna Evropska prestolnica kulture.

Podrobno: Uradno se je začela prva čezmejna Evropska prestolnica kulture (EPK), ki jo v 2025 gostita Nova Gorica in Gorica. Celodnevni dogodek Od postaje do postaje je pospremilo več kot 2000 nastopajočih. Na obnovljenem Trgu Evrope, kjer je nekdaj meja ločevala Italijo in Slovenijo, sta pomen sodelovanja izpostavila predsednika obeh držav, Nataša Pirc Musar in Sergio Mattarella. Pred tem sta se srečala v Vipolžah, Mattarella pa je Pirc Musar podelil najvišje italijansko državno odlikovanje. Dogajanje se je sklenilo z umetniškim spektaklom na novogoriškem Trgu Edvarda Kardelja, premier Robert Golob pa je v nagovoru poudaril, da smo lahko danes ponosni, ker smo zgled celotni Evropi.

Podrobno: V nedeljo so se v vili Vipolže v Goriških Brdih ob robu uradnega odprtja EPK srečali ministri za kulturo držav Zahodnega Balkana ter razpravljali o prihodnjem sodelovanju Ter prenosu dobrih praks EPK v druge države. Srečanja sta se udeležila evropska komisarka iz Slovenije Marta Kos in njen malteški kolega, zadolžen za kulturo, Glenn Micallef.

ZDA z uvedbo dodatnih carin na jeklo in aluminij

Ključno: Ameriški predsednik Donald Trump je naznanil 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, ki bodo začele veljati 12. marca. Ukrep zajema ves uvoz aluminija in izdelkov iz Argentine, Avstralije, Kanade, Mehike, Združenega kraljestva in EU, pri uvozu jekla pa carine poleg njih zadevajo še Brazilijo, Japonsko in Južno Korejo.

Podrobno: Trump je konec tedna podpisal izvršni ukaz o uvedbi vzajemnih carin. To pomeni, da bodo ZDA na uvoz blaga iz tujine uvedle enake carine in druge dajatve, kot jih trgovinske partnerice zaračunavajo pri uvozu ameriškega blaga.

Evropska komisija je četrtkovo odločitev ameriškega predsednika o uvedbi vzajemnih carin danes označila za korak v napačno smer. Napovedala je "odločen odziv na neupravičene ovire svobodne in pravične trgovine". Poudarili so, da EU ohranja eno izmed najnižjih stopenj carin na svetu in ne vidi razlogov za zvišane ameriške carine na svoj izvoz.

Posledice bodo občutila tudi slovenska podjetja. Predvsem se bojijo še večjih pritiskov konkurence. V ZDA so po začasnih podatkih statističnega urada v 2024 izvozila za nekaj manj kot 91,3 milijona evrov izdelkov iz jekla ter za 32,5 milijona evrov aluminija in izdelkov iz aluminija. Po mnenju slovenskega gospodarskega ministrstva je uvedba carin neskladna z mednarodnimi trgovinskimi pravili in z gospodarskega vidika neproduktivna ob globalnih proizvodnih verigah, ki sta jih EU in ZDA vzpostavili s čezatlantsko trgovino in naložbami.

Je pa Trump v četrtek razkril svojo vizijo mednarodnega sodelovanja z Rusijo in Kitajsko in dejal, da želi govoriti z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in kitajskim voditeljem Xi Jinpingom tudi v okviru tristranskega vrha. Zavzel se je za zmanjšanje vojaškega proračuna in jedrskih zalog treh velesil. Trump se je zavzel tudi za vnovično razširitev skupine najrazvitejših gospodarstev G7. Kot je dejal, nima zadržkov, da se v skupino znova vključi Rusija, ki je bila članica že med letoma 1997 in 2014. V Moskvi so menili, da je skupina skoraj izgubila svoj pomen, in da so veliko bolj zainteresirani za razvoj odnosov v okviru skupine G20. Trump se je v minulem tednu srečal tudi z indijskim premierjem Narendro Modijem. Kot je Trump dejal na njuni skupni novinarski konferenci, bodo ZDA Indiji prodale napredna lovska letala F-35. Voditelja sta napovedala tudi trgovinski sporazum, ki da bo v obojestransko korist.

Zanimivo: Ameriški zvezni sodnik Amir Ali je v četrtek v Washingtonu Trumpovi vladi ukazal, naj nemudoma obnovi financiranje več sto pogodbenikov v programih pomoči tujini. Odločil je, da Trumpova vlada ni upoštevala izredne škode ukrepa o 90-dnevni zamrznitvi financiranja. Dodajmo še, da je, potem ko je pravosodno ministrstvo ZDA odstopilo od kazenskega pregona newyorškega župana Erica Adamsa, s položaja odstopilo pet zveznih tožilcev, med njimi pristojna newyorška tožilka Danielle Sassoon. Odstop tožilcev je doslej najodmevnejši upor proti ukrepom vlade Trumpa.

Slovenija izboljšala položaj na indeksu zaznave korupcije

Ključno: Slovenija je na indeksu zaznave korupcije za leto 2024 dosegla skupno oceno 60 od možnih 100 točk. S tem je izboljšala svoj položaj za štiri točke in spet dosegla oceno, ki jo je imela v letih 2018-2020. V Transparency International (TI) Slovenia so pozdravili napredek, ki je bil dosežen glede na zgodovinsko najnižjo oceno lani.

Podrobno: Slovenija se je tako na indeksu zaznave korupcije za leto 2024 uvrstila na 36. mesto med 180 državami. Leto pred tem je s 56 točkami zasedla 42. mesto. Kljub pozitivnemu trendu pa še vedno ostaja pod povprečjem tako EU-ja kot OECD-ja, ki je znašalo 64 oz. 65 točk, so ob tem opozorili na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Dodajmo, da je Hrvaška dosegla 47 točk (leto pred tem 50), Avstrija 67 (leto pred tem 71), Italija 54 točk (leto pred tem 56), zgodovinsko najnižji rezultat pa sta dosegli Francija in Nemčija s 67 in 75 točkami (leto pred tem 71 in 78).

Pravosodno ministrstvo pozdravlja napredek Slovenije na indeksu zaznave korupcije za leto 2024. Ob tem so poudarili zakonodajne spremembe, kot sta dopolnitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije iz leta 2020 in zakon o zaščiti prijaviteljev, ki je bil sprejet leta 2023. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije je bil korenito dopolnjen leta 2020, na ministrstvu pa že potekajo postopki imenovanja delovne skupine, ki bo proučila učinek zadnje novele, vsebino pobud, ki so jih prejeli, ter pripravila potrebne zakonske spremembe.

Med ukrepi za zmanjševanje korupcije so navedli tudi zakon o zaščiti prijaviteljev iz leta 2023, ki je zajel širok krog zavezancev, tako državnih organov kot podjetij, ki so morali vzpostaviti notranje prijavne poti za različne kršitve, vključno s korupcijo. Zakon po besedah ministrstva ureja tudi nekatere zaščitne ukrepe za prijavitelje, vendar še ne morejo oceniti učinkov zakona glede preprečevanja korupcije. Lani so potekale tudi številne dejavnosti za pripravo predloga resolucije o preprečevanju korupcije, ki jo je vlada v začetku letošnjega leta potrdila in poslala v državni zbor.

Zanimivo: TI je sicer v minulem tednu sporočila tudi, da korupcija ogroža boj proti podnebnim spremembam. Prepričana je, da bi odpravljanje korupcije moral biti osrednji del podnebnih ukrepov.

Putin in Trump o začetku pogajanj o končanju vojne v Ukrajini

Ključno: Predsednika ZDA in Rusije Donald Trump in Vladimir Putin sta se v telefonskem pogovoru dogovorila za začetek pogajanj o končanju vojne v Ukrajini, ZDA pa so dale vedeti, da Ukrajine v prihodnje ne vidijo v Natu.

Podrobno: Trump in Putin, sta se v sredo telefonskem pogovoru dogovorila za takojšen začetek pogajanj za končanje vojne v Ukrajini. S podrobnostmi pogovora s Putinom je Trump nato v pogovoru seznanil ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Trump je tudi napovedal, da se bosta s Putinom sešla v Savdski Arabiji, datuma ni navedel. Isti dan je ameriški obrambni minister Pete Hegseth na srečanju kontaktne skupine za Ukrajino dejal, da vrnitev Ukrajine na meje pred letom 2014 ni uresničljiva. Hegseth je naslednji dan dodal še, da morajo ameriške zaveznice narediti veliko več za obrambo Evrope, da bi bil Nato pripravljen na prihodnost.

Slovenski obrambni minister Borut Sajovic je po zasedanju obrambnih ministrov Nata glede miru v Ukrajini, o katerem sta v telefonskem pogovoru razpravljala Trump in Putin, povedal, da pogovori o miru v Ukrajini ne morejo potekati brez Ukrajine in tudi vseh članic zavezništva, ki jo podpirajo v njenem boju z rusko agresijo. Poudaril je, da mora biti mir v Ukrajini trajen in pravičen.

Trump je v četrtek povedal, da bo Ukrajina del pogajanj o miru z Rusijo. Kijev se želi z ZDA dogovoriti o načrtu, kako ustaviti Putina, še preden bi se začeli pogovori z Rusijo, pa je opozoril Zelenski. Spomnimo pa še, da je Trump v ponedeljek dejal, da ZDA v zameno za pomoč od Ukrajine zahtevajo za 500 milijard dolarjev redkih zemelj, češ da ne morejo še naprej izplačevati pomoči Kijevu, ne da bi dobile kaj v zameno. Zelenski je v sredo ob obisku ameriškega finančnega ministra Scotta Bessent v Kijevu dejal, da želijo hitro dokončati gospodarski sporazum z ZDA.

Zanimivo: Putin pa ni telefoniral zgolj s Trumpom. V telefonskem pogovoru je začasnemu predsedniku Sirije Ahmedu Al Šari izrazil podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Sirije. To je bil njun prvi pogovor po decembrskem strmoglavljenju režima Bašarja Al Asada.

Münchenska varnostna konferenca

Ključno: V Münchnu je potekala varnostna konferenca v znamenju pogovorov o končanju vojne v Ukrajini in krepitvi evropske obrambe.

Podrobno: Ob začetku varnostne konference v petek sta se srečala ameriški podpredsednik JD Vance in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, pri čemer je Vance zatrdil, da si ZDA prizadevajo za končanje vojne in trajen mir v Ukrajini. Tudi Zelenski je dejal, da si Ukrajina želi miru, a da potrebuje ustrezna varnostna zagotovila. Pred tem je izrazil pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ko se bodo Kijev in zavezniki dogovorili o načrtu, kako končati vojno. Ponovil je, da se odločitev o Ukrajini ne sme sprejemati brez Ukrajine.

Podpredsednik ZDA je v govoru na varnostni konferenci menil, da mora Evropa mora okrepiti lastno obrambo, da bi se Washington lahko osredotočil na grožnje drugod po svetu. Hkrati pa je dejal, da ga v Evropi bolj kot zunanje skrbijo notranje grožnje, češ da se Evropa umika od nekaterih svojih najosnovnejših vrednot, svoboda govora da je pod vse večjim udarom. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je njegove izjave v svojem nastopu na konferenci označil za nesprejemljive.

Dodajmo še, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v nagovoru na varnostni konferenci članice EU pozvala k povečanju obrambnih izdatkov in napovedala, da jim bo komisija pri tem omogočila odstopanje od evropskih proračunskih pravil. Kot je dejala, bo predlagala sprožitev odstopne klavzule za naložbe na tem področju.

Zanimivo: Slovenija je po besedah slovenske zunanje ministrice Tanje Fajon iskren posrednik med velesilami, ki jim sporoča, da naj služijo svetu in ljudem ter ne vsiljujejo nadvlade.

Drugo dogajanje v minulem tednu

Začnimo v Sloveniji. V soboto je pred srbskim veleposlaništvom v Ljubljani okoli tisoč ljudi izrazilo podporo študentom in drugim v Srbiji ter nasprotovanje ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću zaradi pisma podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Protest so sklenili pred ljubljansko mestno hišo, kjer zahtevali izpolnitev štirih zahtev. Dan kasneje je bil podoben protest tudi v Mariboru.

Po uveljavitvi novega plačnega sistema v javnem sektorju je ta teden prinesel zaposlenim prve plače. Najnižja osnovna plača v javnem sektorju v tem letu znaša 1291,52 evra bruto, saj ne sme biti nižja od minimalne. Na ministrstvu za javno upravo so zadovoljni z dosedanjo implementacijo plačne reforme, bodo pa skupaj s sindikati bdeli nad njenim izvajanjem. V povprečju se bodo plače zaposlenim v treh letih dvignile za 22 odstotkov oziroma 400 evrov, za prenovo je vlada namenila skupno 1,4 milijarde evrov.

Vlada je potrdila predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki financiranje razvoja in investicij v izobraževanje navezuje na BDP, raven 0,5 odstotka BDP oz. 505 milijonov evrov naj bi dosegli v 2036. Uvaja soglasje ministra k imenovanju ravnatelja in možnost, da ga pod zakonsko določenimi pogoji razreši, ter omejuje nekatere pristojnosti svetov zavodov. Ko smo že v šolah, odbor DZ za zdravstvo je zavrnil predlog sprememb zakona o omejevanju porabe alkohola, ki so ga vložili v SDS. Poslanci SDS in NSi so sejo ob začetku glasovanja zapustili iz protesta, ker je predsednica odbora razpravo zaključila kljub njihovim željam, da jo nadaljujejo. V SDS so ob tem napovedali ponovno vložitev predloga.

Medtem februarska anketa Mediane za Delo kaže rast podpore SDS, ki bi jo volilo 23,7 odstotka vprašanih. Od prejšnjega merjenja javnega mnenja se je razkorak med SDS in Svobodo, ki je z 12,7 odstotka na drugem mestu, skoraj podvojil. Razlika med strankama je v tem mandatu doslej največja, poroča Delo. Več kot polovica anketiranih negativno ocenjuje delo vlade.

Vlada je z mesta direktorja javne agencije Spirit Slovenija razrešila Roka Capla, ki je ponudil odstop zaradi objektivne odgovornosti pri domnevnih nepravilnosti na razpisu sredstev za prestrukturiranje premogovne regije, za katerega je gospodarski minister Matjaž Han v sredo predlagal razveljavitev. Za v.d. je imenovala Tamaro Zajec Balažič. Z enournim opozorilnim protestom pred vsemi slovenskimi zapori in prevzgojnim domom v Radečah pa so zaposleni v zaporih opozorili na nevzdržne delovne razmere. Razlog so prenapolnjenost zaporov, kadrovska stiska ter slabo plačilo. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je napovedala čimprejšnje pogovore s predstavniki sindikatov in oblikovanje sistemskih ukrepov.

Vlada je sprejela uredbo, s katero bodo gospodinjski odjemalci električne energije še vsaj do julija v celoti oproščeni plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom. Poleg tega je DZ na izredni seji sprejel novelo zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, ki predvideva ukinitev trenutnega mehanizma za razdeljevanje računalnikov socialno šibkejšim skupinam.

Znova so se na ljubljanske ulice vrnili petkovi kolesarji. Tokrat so pred vladnim poslopjem opozorili na prepočasno izpolnjevanje obljub vladne koalicije pod vodstvom premierja Roberta Goloba. Predstavnikom SD in Levice so na sedežih strank, predstavnikom Svobode pa na Gregorčičevi, predali seznam prioritet, ki naj se jih lotijo. Kot področja, kjer je bilo narejenega premalo, so zbrani na shodu izpostavili stanovanjsko krizo, zaščito javnega zdravstva, dosledno mirovno politiko, skrb za okolje in podnebni prehod ter področje socialno pravičnih davkov. Kot področji, kjer opažajo pozitivne premike, pa so izpostavili področje zaščite človekovih pravic in kulture.

Smučarska skakalka Nika Prevc je zmagala na obeh posamičnih tekmah za svetovni pokal in tako znatno povečala prednost v skupnem seštevku svetovnega pokala pred Nemko Katharino Schmid. Na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju je v smukaški preizkušnji Miha Hrobat, ki je glede na dosedanje nastope v svetovnem pokalu računal na visoko uvrstitev, odstopil, zmagal je Švicar Franjo von Allmen. Slovenske košarkarice pa so si z zmago nad Finsko petič zapored zagotovile udeležbo na evropskem prvenstvu, ki ga bodo junija gostili Brno, Hamburg, Bologna in Pirej. Žreb bo 8. marca.

Gremo še v tujino. V ponedeljek je predsednik Romunije Klaus Iohannis napovedal odstop s položaja, potem ko je opozicija v parlamentu sprožila postopek za njegovo odstavitev po razveljavitvi izida novembrskega prvega kroga predsedniških volitev. Položaj začasnega predsednika je v sredo prevzel predsednik senata in vladne liberalne stranke PNL Ilie Bolojan. Isti dan je papež Frančišek v pismu ameriškim škofom ostro obsodil načrte ameriškega predsednika Donalda Trumpa o množičnem izgonu priseljencev brez dokumentov, češ da ta politika spodkopava dostojanstvo priseljencev, vernike pa je pozval, naj razmislijo o njeni legitimnosti.

V sredo je vodja avstrijskih svobodnjakov FPÖ Herbert Kickl predsedniku države Alexandru Van der Bellnu vrnil mandat za sestavo vlade, potem ko so propadli pogovori o sestavi vlade z ljudsko stranko zaradi več nesoglasij. Van der Bellen je voditelje strank pozval k iskanju kompromisov. Grški poslanci pa so za novega predsednika države izvolili Konstantinosa Tasulasa. Tesen zaveznik konservativnega predsednika vlade Kiriakosa Micotakisa bo petletni mandat začel v sredini marca in bo na položaju nasledil Katerino Sakelaropulu.

Konec tedna je prosilec za azil iz Afganistana z avtom zapeljal v množico, ranjenih je bilo več kot 30 ljudi. Bavarski ministrski predsednik Markus Söder je dejanje označil za verjeten napad. Moški varnostnim oblastem ni bil znan kot skrajnež, njegova prošnja za azil je bila zavrnjena, a je imel odločbo, da ga začasno ne bodo izgnali. Nemški preiskovalci domnevajo, da je imel omenjeni moški islamistični motiv. Med zaslišanjem je tudi priznal, da je namerno zapeljal v ljudi, je povedala münchenskega tožilka Gabriele Tilmann.

Oskarjevka Tilda Swinton je v četrtek ob začetku 75. mednarodnega filmskega festivala Berlinale prejela zlatega medveda za življenjsko delo. Zahvalni govor je izkoristila za politični nagovor, ki ni bil usmerjen samo proti Trumpu, ki ga poimensko sicer ni omenila.

Za konec dodajamo še en "disclaimer", ker se nam zdi prav, da veste, čemu sledimo pri pisanju in kje črpamo informacije. Nabor ustvarjamo na podlagi lastne presoje - kar se nam zdi najpomembnejše in/ali najzanimivejše v minulem tednu. Gre za subjektivno oceno, morda se z našim naborom ne strinjaš vedno, zato z namenom tega, da ti ne uide kakšna pomembna novica, vsakih Tedenskih (s)pet dopolnimo z razdelkom Drugo dogajanje v minulem tednu, kjer najdeš nekaj povedi o vsem ostalem, kar se je dogajalo. Informacije črpamo iz domačih in tujih verodostojnih medijev (STA, Večer, RTV SLO, Dnevnik, Delo, 24ur.com, N1, The Guardian, CNN, BBC, The Atlantic, The New York Times, Vox, Politico). Pri pisanju pa sledimo Kodeksu novinarjev Slovenije.