Ameriški predsednik Donald Trump s svojimi izjavami in prvimi predsedniškimi potezami nedvomno sledi korakom, ki jih v EU poznamo na primer iz Madžarske in Poljske. Gre za skepso ne le glede pravic transspolnih oseb, ampak tudi glede feminizma kot takega.
Trumpova politika in boj proti LGBTQ+ skupnosti
Kot smo navedle v zadnjih Tedenskih (s)pet, se je Trump med številnimi kontroverznimi izvršnimi ukazi obrnil tudi proti pripadnikom LGBTQ+ skupnosti. Trump je ob nastopu mandata podpisal izvršni ukaz, s katerim je določil, da v ZDA obstajata le dva spola - moški in ženski, zvezna vlada pa spreminjanja spola ne priznava in ga ne bo omogočala. Posledica tega je bila med drugim direktiva zveznim zaporom, da moški, ki so spremenili spol v ženskega, ostajajo moški in jih je treba iz ženskih oddelkov preseliti v moške.
Poleg tega je z izvršnim ukazom odvzel tudi državno podporo vsem oblikam zdravstvene oskrbe za spremembo spola pri mlajših od 19 let. Ukaz "Zaščita otrok pred kemičnim in kirurškim pohabljanjem" namerava omejiti dostop do zdravstvene oskrbe za spremembo spola, vključno s hormonsko terapijo in operacijami za spremembo spola za mlajše od 19 let. Prepoveduje zvezno financiranje takšne oskrbe mladoletnikov, omejuje raziskovalne in izobraževalne subvencije zdravstvenim šolam in bolnišnicam ter nalaga ministru za zdravje, da izda predpise za odpravo tovrstne oskrbe mladoletnikov.
Trump je izdal tudi izvršni ukaz, ki prepoveduje transspolnim študentkam tekmovanje v ženskih športih. Razglasil je še, da Ministrstvo za obrambo ponovno usmerja "fokus na razvoj potrebne bojne etike". Po njegovih besedah, te misije ne smejo oslabiti prizadevanja za prilagajanje "radikalni ideologiji spola" — zato transspolne osebe niso primerne za služenje vojaškega roka.
Retorika o "ideologiji spola" kot globalni fenomen in PR kampanja
Kot pišejo v New York Timesu, so retorične in institucionalne borbe proti "ideologiji spola" zdaj že mednarodni pojav, značilni za številne nekdaj in trenutno politično desne režime po vsem svetu — od Moskve do Budimpešte, Varšave, Rima — in zdaj tudi Washingtona, D.C. Izraz "ideologija spola" se pogosto uporablja kot okrajšava za "ideologijo" transspolnih in nebinarnih oseb, hkrati pa služi kot nekakšen skupni pojem za vse, kar je povezano z idejo, da je spol družbeni konstrukt in zato prilagodljiv. Uporaba tega izraza desnici omogoča trditi, da obstaja razkorak med tem, kako stvari "dejansko so", in tem, kako jih "opisujejo" liberalci ter institucije, ki so jih "prevzeli".
Nekaj oglasov, ki jih je Trumpova kampanja predvajala oktobra lani, je pokazalo, kako učinkovito se da uporabiti vprašanje transspolnosti za pridobivanje podpore nekaterih ameriških volivcev. V enem takšnem oglasu, predvajanem med nedeljsko večerno tekmo v ameriškem nogometu, so uporabili posnetek Kamale Harris iz leta 2019, kjer je obljubila dostop do operacij za vse transspolne zapornike v zaporniškem sistemu. Oglas je vseboval besede "Kamala je za 'oni/njih'. Predsednik Trump je za vas."
Radijski voditelj Charlamagne tha God je v svoji oddaji, priljubljeni med temnopoltimi poslušalci, izrazil začudenje nad oglasom - posnetek, ki ga je Trumpova kampanja hitro uporabila v drugem oglasu. Čeprav je Charlamagne poslal zahtevo za prenehanje predvajanja oglasov, saj naj bi njegove izjave vzeli iz konteksta, so oglasi seveda pustili posledice na volilni bazi. Dvig podpore v Trumpov prid je bil najbolj izrazit med temnopoltimi in latinskoameriškimi moškimi ter med ženskim prebivalstvom v predmestjih, za katere je Trumpova kampanja menila, da jih morda skrbi sodelovanje transspolnih športnikov v ženskih športih (mimogrede, tudi o tem smo že pisale).
Identiteta, vrednote in "sovražniki"
Skratka, Trumpova kampanja je izkoristila občutek nekaterih Američanov, da se je družba spremenila preveč in prehitro. Raziskave kažejo, da nekateri ljudje napredek skupnosti LGBTQ+ doživljajo kot grožnjo tradicionalnim vrednotam in družbenim normam. Takšna percepcija pogosto izhaja iz prepričanja, da identiteta in pravice LGBTQ+ v očeh nasprotnikov simbolno "ogrožajo" uveljavljene kulturne in verske prakse. Na primer, študija Lewisa in drugih ugotavlja, da lahko skupine, ki se razlikujejo po kulturnih ali vedenjskih značilnostih, pri drugih sprožijo občutek simbolne grožnje, kar pogosto vodi do diskriminacije. Poleg tega lahko spremembe, kot je večja vidnost LGBTQ+ skupnosti, pri nekaterih ljudeh okrepijo občutek ogroženosti. Raziskava Mackey in drugih je pokazala, da lahko rast vidnosti LGBTQ+ skupnosti nekateri dojemajo kot grožnjo, kar lahko privede do večjih predsodkov. Takšen občutek ogroženosti se pogosto izraža v nasprotovanju pravicam LGBTQ+ in v krepitvi konservativnih stališč, ki družbene spremembe razumejo kot spodkopavanje tradicionalnih vrednot. Tako po vsem svetu številni konservativci vidijo širjenje liberalnih idej - feminizma in pravic LGBTQ+ - kot grožnjo.
Če želimo razumeti, od kod prihaja tovrstno razmišljanje, spomimo na besede italijanske premierke Giorgie Meloni iz leta 2019: "Zakaj je družina sovražnik? Zakaj je družina tako strašljiva? Obstaja en sam odgovor na vsa ta vprašanja. Ker nas definira. Ker definira našo identiteto. Ker je vse, kar nas definira, zdaj sovražnik." Gre torej za občutek spodkopavanja identitete.
"Boj za tradicionalne vrednote" po svetu
Tovrstnih političnih potez sicer ne manjka v svetu. Eden izmed najbolj skrajnih posameznikov pri tem je Vladimir Putin. Rusija je v zadnjih 20 letih namenoma služila kot "protimodel" za tako imenovano "dekadenco zahodne civilizacije". Leta 2006 so majhna ruska mesta začela sprejemati zakone, ki prepovedujejo "propagando". Gre za skupek prepovedi, ki so leta 2013 postale zvezna zakonodaja. Rusija se je promovirala kot središče "družinskih vrednot". Konzervativni ruski komentatorji so Ruse, ki pripadajo LGBTQ+ skupnosti, razglasili za "bitja, ki so razglasila odprto vojno" ruski družbi in si prizadevajo uničiti njene "tradicije in družbene institucije".
Tudi v EU nismo imuni na tovrstna razmišljanja. Poleg Melonijeve, je med posamezniki s skrajno desnimi idejami med drugimi tudi madžarski premier Viktor Orbán. Leta 2022 je Orbán izvedel referendum z namenom "ustaviti spolno norost" in obnoviti "zdravo pamet". Imeli so referendum o zaščiti otrok, ki je prepovedal distribucijo kakršnih koli materialov, ki "promovirajo homoseksualnost", torej vsebine z LGBTQ+ tematiko, mladoletnikom. Orbán je med drugim dejal, da je Madžarska "svobodna država, kjer odrasli lahko odločajo, kako želijo živeti, a otroci — tukaj potegnemo črto". Dodal je: "Pričakujemo, da učitelji in šole ne bodo prevzgajali naših otrok." Omenimo še, da naj bi za upadanje rodnosti po mnenju tovrstnih voditeljev bil kriv zahodni liberalizem. Orbán je na Madžarskem prepovedal programe za študije spolov, ker je trdil, da dekleta učijo, naj nimajo otrok.
Srednjeevropske države, kot sta Madžarska in Poljska, so se po letu 1990 navdušeno pridružile Zahodu. V času hladne vojne so Poljaki gledali proti Zahodu in videli družbe, ki so še vedno cenile tradicijo in verjele v Boga. Če se premaknemo naprej v čas, lahko pogledamo primer vodje poljske desničarske nacionalistične stranke Zakon in pravičnost Jarosława Kaczyńskega. Stranka je bila na oblasti osem let, dokler ni izgubila volitev leta 2023. Kaczyński ne uživa bogastva, ki ga imajo Orbán, Putin ali Trump. Bil je samski, delal je v skromni pisarni, živel v majhni hiši v Varšavi s svojimi mačkami in ni imel bančnega računa do leta 2009.
Obenem se je Kaczyński s svojo stranko med letoma 2015 in 2023 lotil preoblikovanja institucij po svojem moralnem kodeksu, pri čemer je grajal "šibke javne institucije in klientelizem liberalnih elit" ter spodbujal projekt nacionalnega "pomlajevanja". Stranka Zakon in pravičnost je prek poljskih sodišč vsilila strogo prepoved splava in skušala prevzeti nadzor nad pravosodjem z radikalnimi reformami. Stranka je prav tako vodila kampanjo, ki je demonizirala LGBTQ+ posameznike kot "agresorje" in "kvaritelje nacije", katere moralni red, po Kaczyńskem, izhaja iz katoliške cerkve. Več kot sto občin po vsej Poljski je razglasilo "območja brez LGBT" na domovih, šolah in delovnih mestih ter sprejelo ukrepe za zaustavitev širjenja "LGBT ideologije" (če te zanima, kako je s pravico do splava po Evropi, lahko prebereš tudi ta članek).
Kljub številnim podobnostim pa se kulturne vojne Trumpa in Meloni v ključnih pogledih razlikujejo od tistih Putina, Orbána in Kaczyńskega. Trumpova administracija na primer vključuje dva najvišje rangirana odprto gejevska uradnika v ameriški zgodovini: ministra za finance Scotta Bessenta in Trumpovega odposlanca za posebne misije Richarda Grenella. Ti imenovanji v Trumpovem svetu nista povzročili nobenih posebnih razburjenj. Trump sam je daleč od zglednega predstavnika tradicionalnih družinskih vrednot. Prav tako to ni Meloni, samska ženska, ki je ločena od svojega nekdanjega partnerja, s katerim ima otroka. Meloni nikoli ni bila redna obiskovalka cerkve, čeprav pogosto izjavlja, da je kristjanka. Prav tako ni omejila zakonov o splavu v Italiji. Podobno tudi Trump pravi, da vprašanja splava ne bo obravnaval na nacionalni ravni, temveč ga bo prepustil posameznim zveznim državam.
Kakorkoli, kulturne vojne, ki jih vodijo Trump in drugi desničarski voditelji, so odsev globokega razkola med tradicionalnimi vrednotami in sodobnimi liberalnimi idejami. Medtem ko konservativci opozarjajo na izgubo identitete in tradicionalnih vlog, nasprotna stran vidi te napade kot odpor proti napredku. Vprašanje ostaja, kako preseči strahove. Posledica tega je namreč podobna, kot navadno, ko svetovni voditelji spodbujajo takšne strahove - da najbolj trpijo prav nič krivi in najšibkejši.
M.L.
Comments