Zrela dekleta in razmetane postelje: želja po intimi ne odide

15 let trajajoča raziskava, v kateri je sodelovalo 3200 žensk, je ovrgla mit o spolnosti žensk v zrelem obdobju. V nasprotju s prepričanjem javnosti ženske namreč s staranjem zanimanja za spolne odnose ne izgubijo. Kot je pokazala študija, kar precejšnje število zrelih žensk še vedno močno ceni seks, čeprav se njihov EMŠO z leti povečuje.

»Približno četrtina žensk meni, da je seks zelo pomemben, ne glede na njihovo starost,« je o ugotovitvah raziskave za CNN dejala njena glavna avtorica Holly Thomas, ki dodaja, da to ni nič nenormalnega. Pomembnost spolnih odnosov pri starejših ženskah je bila sicer še precej bolj izrazita pri tistih, ki so se lahko o tem odkrito pogovorile s svojim partnerjem in ki so imele spolne odnose, ki so jim prinašali užitek.

Stephanie Faubion, direktorica Severnoameriškega društva za menopavzo, ki sicer pri študiji ni sodelovala, je dejala, da je osvežujoče, da za kar četrtino starejših žensk spolni odnosi niso le na njihovem radarju, temveč da so jim tudi zelo pomembni. »Študije, kot je tale, nudijo zdravstvenim delavcem dragocene informacije in dokazujejo, da upadajoča spolna sla ni del naravnega staranja,« je dodala.

Spolnosti ne mahajo v slovo

Pretekle študije so sicer ugotavljale, da ženske s staranjem izgubijo zanimanje za spolnost, vendar pa strokovnjaki na področju zdravja žensk pravijo, da se ugotovitve ne skladajo s sliko, ki jo opažajo v realnosti. Vendar pa so tem ocenjevale le določeno obdobje ženske v neki starosti, medtem ko je nova raziskava strokovnjakom omogočila, da so lahko spremljali pot spolne sle žensk skozi daljše časovno obdobje. »Ugotovili smo, da obstajajo pomembne skupine žensk, ki sledijo tudi drugi poti,« je dejala Thomasova.

Raziskava, ki je analizirala podatke iz nacionalne večstranske študije, imenovane SWAN oz. Študije o zdravju žensk v ZDA, je odkrila tri različne poti v ocenah pomembnosti spolnega življenja starejših žensk. Približno četrtina (28 odstotkov) jih je sledila tradicionalnemu mišljenju o tej temi, in sicer da je seks v srednjih letih manj pomemben. Druga četrtina pa je izrazila nasprotno mišljenje. Približno 27 odstotkov jih je namreč dejalo, da so spolni odnosi v njihovih 40, 50 in 60 letih zelo pomembni.

»Spolni odnosi bodo seveda drugačni. Pri 40 letih ne bodo enaki kot pri 20, pri 60 ne bodo enaki kot pri 40 in pri 80 ne bodo enaki kot pri 60,« je dejal Faubionova ter ob tem dodala, da kljub spremembam zdravi ljudje, ki so v dobrih odnosih, ostanejo spolno aktivni.

Skoraj polovica udeleženk v raziskavi (48 odstotkov) pa je ubrala tretjo pot – zdravo spolno življenje so cenile tudi ko so vstopile v obdobje menopavze, vendar pa so v svojih 50. ali 60 letih postopoma izgubile zanimanje za spolnost.

Ne starost, pomembnejša kultura

In kaj je bilo skupnega tistim ženskam, ki so spolne odnose ocenjevale kot pomembnejše? Bile so bolj izobražene, manj depresivne, še pred vstopom v svoja srednja leta pa so bile bolj zadovoljne s spolnim življenjem. »Pri tistih, ki so spolno življenje že prej ocenjevale kot zadovoljujoče, so tudi kasneje v svojih 40 letih močno cenile seks,« je povedala Thomasova. In podobno tudi v kasnejših obdobjih.

Glavna avtorica študije sicer poudarja, da lahko na to vplivajo tudi socialno-ekonomski dejavniki. Kot primer je navedla visoko izobražene ženske imajo lahko višje dohodke in se tako tudi v svojem življenju počutijo stabilnejše in z manj stresa. »Ker imajo manj skrbi, si lahko tudi spolnost lažje postavijo za prioriteto,« je pojasnila.

Ob tem pa so v raziskavi ugotovili še dva dejavnika, ki sta pripomogla k različni oceni pomembnosti spolnega življenja. To sta bila rasa in etnična pripadnost. Afroameriške ženske so tako pogosteje trdile, da je zanje spolnost v srednjih letih pomembna v srednjih letih, medtem ko so Kitajke in Japonke pogosteje ocenile, da je spolnost v srednjih letih manj pomembna.

»Različna želja po intimi bo torej veliko verjetneje posledica družbeno-kulturnih dejavnikov kot kateregakoli biološkega,« je dejala Thomasova. Ob tem je razložila, da imajo ženske, i prihajajo iz različnih okolij tudi različna stališča, tudi različno dojemanje staranja in tega, ali je normalno, da ženska tudi v zrelih letih ceni seks.

Menopavza, anksioznost in stres

Obstajajo številni čustveni, fizični in psihološki dejavniki, ki lahko vplivajo na to, kako ženska gleda na spolnost, pravijo strokovnjaki. Slednje delijo na štiri komponente: zdravstveno, mentalno in čustveno, partnersko.

Ko ženske v 40 in 50 letih vstopijo v perimenopavzo, začnejo doživljati hormonske spremembe, ki lahko povzročijo, da seks postane manj zadovoljujoč ali celo boleč.

Padec estrogena namreč povzroči, da postane vaginalno tkivo tanjše, bolj suho, s tem pa lažje pride do podplutb in razdražljivosti. Navali vročine in drugi znaki menopavze pa lahko vplivajo tudi na razpoloženje in kakovost spanja, kar povzroči utrujenost, tesnobo, razdražljivost, možgansko meglo in depresijo.

V srednjih letih ženske se lahko pojavijo številna zdravstvena stanja ali pa se že obstoječa poslabšajo. Vse to pa vpliva tudi na njihov libido.

Psihološka komponenta spolnosti ima lahko velik vpliv na raven ženske spolne sle. Zgodovina spolne ali fizične zlorabe, zloraba substanc in depresija, anksioznost in stres so glavni akterji v drugi kategoriji. »Anksioznost in stres zelo močno vplivata na seks,« je poudarila Faubionova, ki je slednje ponazorila prek jamskega človeka, ki ga lovi lev. »Gre za mehanizem boja in bega. Ali boste, ko vas bo lovil lev, ležali na griču in se predajali intimnim užitkom? Seveda ne. In podobno je pri občutku tesnobe.«

Čeprav v študiji niso obravnavali anksioznosti, pa so rezultati pokazali, da je pri ženskah, ki so kazale simptome depresije, manjša verjetnost, da bodo spolnost ocenile kot prednostno nalogo v življenju.

Vendar pa pri tem pomembno vlogo ne igrajo le čustva, temveč tudi je manjši libido tudi stranski učinek številnih antidepresivov, predpisanih za zdravljenje depresije.

Izguba partnerja, kulturne vrednote in sram

Partnerska komponenta govori o tem, da se lahko ženske v srednjih letih soočijo z dramatičnimi in vidnimi spremembami v svojem romantičnem življenju, kar seveda vpliva tudi na njihovo zanimanje za spolnost. »Tu gre lahko za izgubo intimnega partnerja, za ločitev ali smrt. Morda se pri partnerju pojavijo zdravstvene težave, zaradi katerih je lahko seks težji ali manj prijeten. Morda svoje življenje posvetijo karieri, skrbi za vnuke ali celo odrasle otroke, ki se vrnejo k njim. Zaradi vsega tega je težko prioretizirati spolno življenje,« pravi Thomasova.

A četudi partner ostane, pa so skozi zvezo morda doživele že številne vzpone in padce, ki lahko na področju intime pustijo trajne posledice. Faubionova ob tem opozarja, da lahko težave povzročajo tudi težave v komunikaciji s partnerjem ali pa že sama logistika – morda s partnerjem nimate skladnega urnika.

Tu pa so tudi družbeni običaji, ki vplivajo na ženskino dojemanje spolnosti. Verske, kulturne in družinske vrednote: »Potem pa je tu tudi tisto, kar nas družba uči o starajočih se ženskah,« je dejala Faubionova. »Zato spolnost nekatere ženske dojemajo tudi kot nekaj slabega. Da v spolnih odnosih ne bi smele uživati.« O tem, kako so spolnost žensk dojemali skozi zgodovino, smo že pisale v enem od naših preteklih prispevkov. Namig: ženske so delili na dobre oz. žene(tiste, ki v spolnosti ne uživajo in so primerne za žene) in slabe (tiste, ki v spolnosti uživajo in so primerne za delo v bordelih).

Seveda nekatere ženske spolnosti v življenju ne pogrešajo, vendar pa so po besedah obeh strokovnjakinj že pretekle študije pokazale, da med 10 in 15 odstotki žensk pomanjkanje seksa v zrelem obdobju svojega življenja teži. »Prav tako so pretekle raziskave pokazale tudi, da ženske pogosto oklevajo z obiskom zdravnika, tudi zato ker občutijo sram in ker na upad spolne aktivnosti gledajo kot na naravni del staranja, zato se jim ne zdi vredno govoriti o tem,« je dejala Thomasova.

A bistvo je, da ženskam ne bi smelo biti nerodno. »Uvideti morajo, da je pogovor z zdravnikom glede svojega spolnega življenja pomemben ter da lahko za svoje težave najdejo rešitve,« pa je dodala Faubionova.

M.P.